Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Subjekt karkoli (2393 bralcev)
Torek, 8. 12. 2009
DPU



Poročilo s predavanja 3.12. 2009

Pretekli četrtek je v sklopu ciklusa predavanj Delavsko-punkerske univerze predavala filozofinja Karolina Babič.

Problem šole kot ideološkega aparata ekonomije je predavateljica obravnavala skozi vprašanje, kakšnega delavca zahtevajo sodobni produkcijski procesi. Delovna hipoteza celotnega predavanja se je glasila, da lahko sodobnega delavca s pravico imenujemo "subjekt-karkoli": subjekt, ki nima nobene vnaprejšnje, fiksne in dovršene vsebine, pač je in dela karkoli. Drugače rečeno - današnji delavec je prazna forma kot gola zmožnost početi karkoli.

V prvem delu predavanja je predavateljica predstavila historični razvoj družbenega razumevanja dveh pojmov - pojma subjekta in pojma dela. Geneze liberalnega subjekta, svobodnega individuuma, ki deluje iz lastnega avtonomnega središča, ne moremo ustrezno dojeti, če obenem ne vzamemo v ozir tudi geneze ideologije dela. Prav tako si brez hkratne prisotnosti ideologije dela ne moremo zamisliti razvoja kapitalizma. Ideologija dela je namreč tisti mehanizem, ki deluje z namenom, da mobilizira delavce, oziroma zato, da delavce - odkrito ali prikrito - nagovarja k predanosti in angažiranosti za delo.

Tako na primer obdobje antike sploh ni potrebovalo družbene ideologije dela, saj so bili sužnji kot delovna sila že na razpolago in jih ni bilo potrebno šele vabiti, motivirati in mobilizirati za delo. V srednjem veku pa se je določen poklic dojemal kot prirojeni po-klic, kot dejavnost, h kateri je bil posameznik po-klican po božji volji. Šele v 18. stoletju, z vznikom industrijskega tovarniškega dela in meščanskega uradniškega dela, pride do pojava svobodnega dela, ki prekine tradicijo pripisovanja delovne funkcije, utemeljene na transcendentnih pravilih. Delo se prične dojemati kot svobodna dejavnost, za katero se posameznik odloči sam in po pogodbi pristopi k delu. V takšnem pogodbenem razmerju delavec ni več prisiljen k delu - ne po naravi ne po božjem ukazu -, temveč k delu pristopa prostovoljno. V 19. stoletju se poleg ideje pogodbenega dela razvije še ideja "samo-pomoči", ki poudarja odvisnost od samega sebe. Pogodbeno pristopanje k delu ni zadoščalo, delavci so se morali prepoznati še kot svobodni subjekti, ki skrbijo sami zase. V ozadju te ideje pa lahko že prepoznamo vznik liberalnega subjekta v današnjem pomenu besede.

S kakšno ideologijo dela imamo potemtakem opraviti danes? Socialni inženiring 20. in 21. stoletja je predavateljica slikovito ponazorila z analizo zaposlitvenih oglasov od leta 1950 do danes. Za sodobne oglase je značilno predvsem dvoje: prvič, oglasi ne predstavljajo več dela kot nujne muke, ki jo posameznik mora utrpeti, zato da bi naknadno lahko živel in užival, temveč kot delavčevo lastno samoizpolnitev, kot uresničitev njegovega notranjega bistva. In drugič, oglasi ne iščejo več posameznika z neko usvojeno tehnično ali strokovno vednostjo, temveč posameznika z določenimi sposobnostmi, ki jih bo v delu šele realiziral, kot so na primer komunikativnost, urejenost, organiziranost, samostojnost in sposobnost vodenja. Drugače rečeno - sodobna ideologija oglašuje delo kot uresničevanje lastnih potencialov. Tako se delavca prikliče, da postane delavec-subjekt, ki je v osnovi "subjekt karkoli". Oziroma, kot je zgovorno zaključila predavateljica: "Subjekt karkoli" naj bo danes to, jutri nekaj povsem drugega, a vedno znova z vsem srcem pri stvári.

V četrtek, 10. decembra, ob 18. uri vas Delavsko-punkerska univerza vabi na predavanje Mislava Žitka z naslovom Ekonomika, kapitalizem in akademsko polje.

Poročilo spisala Magdalena Stanimirović.

 



Komentarji
komentiraj >>