Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Meksikajnarski futer - Cantina Mexicana (4752 bralcev)
Petek, 18. 12. 2009
JernejaB



MEKSIKANSKI RŠ FUTR

Cantina Mexicana. Mehiška restavracija, ki je še ne dolgo nazaj slovela po zelo arogantnih natakarjih, ki so te grdo gledali še preden si zavil v Knafljev prehod, povsem legitimno namenjen na kosilo. Te lastnosti se je strežno osebje že nekaj časa nazaj uspešno otreslo. Glede na to, da omenjeno restavracijo redno obiskujemo, vam lahko mirno zatrdimo, da boste ob naslednjem obisku deležni hitre, solidne in zadovoljivo prijazne postrežbe.

Preidimo k hrani. Za okuse, ki so na voljo v Cantini, kar je sicer popularna okrajšava za omenjeno restavracijo med študirajočo populacijo, bi težko rekli, da so pristno mehiški. Le-ti so namreč prilagojeni tukajšnjemu večinskemu okusu, ki se diči z imenom »slovenska kuhinja«. Hrana je na splošno blagega okusa v primerjavi s pričakovano mehiško začinjenostjo, ki pa jo je možno resnično okusiti samo na drugem kontinentu. Da pa ne bomo zadeve povsem zrelativizirali, pa zato nasprotno trdimo, da hrana v Cantini diši vsaj po pridihu mehiške kuhinje. In prav tak je njen okus.

Od vsega, kar smo si tistega popoldneva v Cantini vtaknili v usta, je bila še najbolj pekoča juha. Jedli smo pekočo paradižnikovo juho, ki je bila po našem mnenju božanska in kar konkretno začinjena, tudi z na drobno narezano pekočo papriko, katere oster okus je ravno prav slabila žlička sladke smetane v osrčju krožnika.

Novost, ki je sicer stara že dobro leto, je zelo obširen jedilni list z glavnimi jedmi, ki jih je možno naročiti na študentski bon. Ob izbiranju glavne jedi smo tako dobili občutek, kot da jemo »a la carte«, saj je pestrost izbire glavnih jedi res bogata. Pri slednji pa praktično ni razlike med mesojedci in »travojedci«. Obe vrsti sta enakopravno zastopani.

Sami smo se tokrat odločili za pšenično tortiljo, polnjeno s špinačo in tuno ter za rahlo pikanten mehiški riž. Njami. Izbira je bila res dobra in okusna, saj je naš želodec v minuti utihnil, ko je vanj padel prvi grižljaj. Prav tako pa se ni pritoževal po obedu. Za špinačo v tortilji pa lahko z gotovostjo trdimo, da ni bila tista zamrznjena od Špara.

Tik pred koncem omenimo oziroma spomnimo še na solato. Slednjo si lahko študentje že nekaj časa izbirajo v dobro založenem solatnem bifeju. Tako boste imeli vedno na voljo vsaj osem različnih vrst trav, ki si jih lahko natrgate zavoljo vaše boljše presnove. Pa ni vam potrebno »škrtariti« z oljem, ko si jo boste začinili, saj solatni bife ponuja najrazličnejša olja in kise samopostrežno, ki so na voljo kar v »lítercah«. Ker smo si hoteli tisti dan začiniti do skrajnosti, smo si zavoljo tega privoščili olje s čilijem.

Brez besed pa smo ostali edino pri sladici. Predse smo namreč dobili dve kepici kašice, politi s sladkim sirupom, ki sta spominjali na zdrizast cmok. Tega verjetno še dojenček ne bi hotel jesti. Ali pa smo bili le presiti in smo imeli že polno rit vsega.

Samo za vas je kvazi pekoč mehiški futr v kičasto urejeni restavraciji z vedno isto muziko v ozadju okušala JernejaB.

 



Komentarji
komentiraj >>