* Nirvanin nastop na najstarejšem festivalu popularne glasbe v Readingu, poleti leta 1992, velja za enega prelomnih trenutkov v rockovski zgodovini. Bend, ki je postal najvidnejši glasnik svoje generacije, se je tam namreč predstavil v najlepši podobi, na vrhuncu svojih moči, poleg tega pa je bil to tudi njihov zadnji koncert v Veliki Britaniji. Menda gre za enega amatersko največkrat zabeleženih koncertnih posnetkov v zgodovini, celoten koncert pa je na voljo tudi v video formatu. Najbrž ne mine konec leta, ne da bi se pojavile vedno nove različice Nirvaninih posnetkov, ki služijo le vnovčevanju zapuščine enega največjih rockovskih bendov, vendar pa pri pričujočemu posnetku to zlahka spregledamo. Za razliko od preproduciranih studijskih albumov se je bend na svojih koncertih namreč vselej pokazal v brezkompromisni formi.

O tem, da je bil trojec najbolj uspešen pri živem ustvarjanju, govorijo tudi njegovi studijski sodelavci. Steve Albini je nekoč dejal, da Kurt ni nikoli želel studijsko brusiti skladb, pač pa je skladbo, ki je niso uspeli zabeležiti v dveh ali treh poizkusih, preprosto preskočil in se posvetil novi. Da je najbolj zanimiva glasba nastala zunaj njihovega studijskega ustvarjanja, potrjuje tudi izvrstna, pred nekaj leti izdana zbirka ‘With the lights out'. V večini primerov gre za surove posnetke, ki so kar najlepše ujeli pravi duh zasedbe. Zato so negodovanja nekaterih privržencev o slabi audio kakovosti novega posnetka iz Readinga naravnost smešna. Resda je Nirvana morda najbolj zaslužna za popularizacijo punk rocka in je to za seboj potegnilo določena pričakovanja in interese, vendar pa je na koncertih trojec vselej ostajal zvest svojim izvornim idejam.

Kot se velikim bendom rado primeri, je tudi Nirvana pred svojim nastopom v Readingu poskrbela za nekaj kontroverznosti. Nekaj dni pred koncertom so se namreč začele pojavljati govorice, da je bil Kurt vsled prevelikega odmerka heroina hospitaliziran in 60.000-glava množica menda vse do začetka ni vedela, ali se bo koncert sploh zgodil. Svoj sprevržen humor je Cobain nato demonstriral že ob prihodu na oder. Nekoliko teatralno so ga v bolnišničnem ogrinjalu in z veliko lasuljo na glavi na oder pripeljali v invalidskem vozičku. Ni trajalo dolgo, da je vstal in se pokazal v svoji najbolj intenzivni in provokativni podobi, v kateri pa je kot vselej ohranil ščepec samoironije. Morda je prav to tisti trenutek, ki je prevečkrat umanjkal na njihovih studijskih posnetkih. Pod površjem jeze, nezadovoljstva in samodestruktivnosti je na koncertih namreč vselej bilo čutiti tudi tisto duhovitejšo, celo zabavno plat Nirvane.

O tem, da je repertoar zaobjel vse njihove največje uspešnice najbrž ni potrebno izgubljati besed. Nirvana je bila tisti čas pač bržkone najpopularnejši svetovni bend, ki je imel tako rekoč več uspešnic kot neuspešnic, toda kljub temu je bilo nekaj skladb, s katerimi so nagovorili tisti najširši krog poslušalcev. Denimo skladbi 'Smels like teen spirit' ali pa 'Come as you are', ki ju je Kurt vsled svojih pop zvezdniških travm tu bržkone zanalašč nekoliko podrl. V kontekstu brezkompromisnega, hrupnega nastopa se je to izkazalo za izvrstno potezo, toda za najbolj uspešne so se vendarle izkazale tiste nekoliko manj znane skladbe in predelave, s katerimi se je Nirvana z velikimi črkami zapisala tudi v spominske beležnice gorečih nasprotnikov mainstreama.

pripravil Goran Kompoš