OFF NAPOVEDNIK

Različne interpretacije nastajajoče velikanske skulpture v senegalskem glavnem mestu Dakar bi lahko v najslabšem primeru končale dolgo obdobje tolerance med muslimansko večino in vplivno krščansko manjšino. Zasluge za predmet spotike si z idejo o spomeniku, posvečenem boju proti rasizmu in poimenovanem »Afriška renesansa«, lasti predsednik države, Abdoulaje Wade. Ko bo naslednje leto zgrajen, bo celo večji od njujorškega »Kipa svobode«, predsednik pa je že napovedal, da bo tretjina prihodka od obiskovalcev bogatila njegov osebni proračun. Že tako glasno nerganje nad sedemindvajset milijonov dolarjev težkim projektom v izvedbi severnokorejskih graditeljev so dodatno spodbudili islamski kleriki, ki so kip označili za malikovalskega. Predsednik, kot da jih ni slišal, je takoj hitel upravičevati obstoj kipa z njegovo domnevno podobnostjo upodobitvam Jezusa Kristusa. Tako je svojih pet minut kamenjanja policije pred dakarsko katedralo dočakala še krščanska mladina, dodobra podprta z besedno podporo tamkajšnjega nadškofa. Na koncu je bil za ohladitev verske psihoze zadolžen kar predsednikov brat, sicer tudi minister. V spravni procesiji do nadškofa je posredoval osebno opravičilo.

Berete ekumenistični OFF program Radia Študent.

OFF PROGRAM

Za današnjo krepko dozo spomeničarskega simbolizma so poskrbeli še neznanci, ki so s protifašističnimi gesli dopolnili skulpturo v spomin nekdanjega koroškega glavarja, Jörga Haiderja. Skulptura v obliki dveh kock, povezanih z rokami, stoji pred celovškim muzejem rudarstva in je nastala po zasebnem naročilu poslovnežev.

V afganistanski provinci Khost je po neuradnih izjavah ameriške vojske v bombni eksploziji umrlo osem pripadnikov ameriške obveščevalne službe CIA. Samomorilski napad, najhujši na agente CIA po začetku vojne leta 2001, je izvedel privrženec talibanov, ki pa je bil zaposlen v afganistanski vojski. Na območju Kandaharja je v ločenem napadu eksplozija obcestne bombe terjala življenja štirih kanadskih vojakov in novinarja. Zadnja napada sta samo še potrdila minulo leto kot najbolj krvavo leto za pripadnike okupacijskih enot v Afganistanu.

Pakistanska vojska je davi zasedla bolnišnico v južnem Vaziristanu, ki naj bi jo uporabljali islamski skrajneži. Po zatrjevanju vojske so bili v napadu ubiti najmanj štirje tuji skrajneži, še osemnajst pa je bilo prijetih. Z uradno interpretacijo se ne strinjajo priče dogodka, ki trdijo, da tako aretirani uslužbenci bolnišnice kot pacienti niso imeli nobenih stikov s talibani. Bolnišnica je sicer v lasti nekega vplivnega klerika in nekdanjega parlamentarca.

Trideset tisoč vladnih vojakov sicer že od sredine oktobra izvaja obširno ofenzivo proti islamskim upornikom v tej provinci. Uspelo jim je vzpostaviti nadzor nad obširnim območjem, pri čemer so jim z umikom v druga plemenska območja v državi pomagali uporniki sami. Vojaške akcije so tudi sprožile niz nasilnih odgovorov, ki je v zadnjih dveh mesecih pogubil približno petsto življenj.

V skladu s prazničnim časom, katerega pomembnejši namen je utrjevanje pripadnosti skupnosti, tekmovalnost med samooklicanimi in drugimi predstavniki družbe ne pojenja, ampak se kvečjemu zaostruje na bizarnih in nepomembnih področjih. Priložnost za hujskanje proti ameriškemu predsedniku Baracku Obami je izkoristil nekdanji podpredsednik Dick Cheney. Našel jo je v - po njegovo - zakasnelem odzivu Obame na tako imenovani teroristični napad Nigerijca na potniško letalo družbe Northwest minuli petek. Zakasneli odziv Obame naj bi bil dokaz njegove težnje po transformaciji ameriške družbe in pretvarjanja, da Združene države niso v vojni.

Minuto pred polnočjo je prenehala delovati edina baltska jedrska elektrarna, pozicionirana v Litvi. Njeno zaprtje je bilo eden od pogojev za vstop Litve v Evropsko skupnost, Litvanci pa si lahko obetajo višje cene elektrike in še večjo odvisnost od ruskih energentov. Kritiki zaprtja namreč poudarjajo, da bi elektrarna ob minimalnem riziku lahko delovala še najmanj deset let. Nad nuklearko enakega tipa kot černobilska pa je bil bistveno manj navdušen Bruselj. V sklad za razgradnjo je prispeval osemsto dvajset milijonov evrov.

Hrvaški predsednik Stipe Mesić se pred iztekom mandata želi srečati s predsedniki vseh sosednjih držav. Zaradi hrvaške podpore neodvisnemu Kosovu se je zapletlo že pri srbskem kolegu Borisu Tadiću, ki je zavrnil obisk v Zagrebu. V Ljubljano naj bi Mesić prišel na povabilo župana Zorana Jankovića. Ker ga ni povabil predsednik Danilo Türk, bo šlo za neuraden obisk.

Danilo Türk je v svoji novoletni poslanici izpostavil prvorazredno vlogo mladih na začetku tega stoletja. V naslednjem letu se moramo truditi za angažiranje mladostne energije in ustvarjalne moči. Za nami je leto preizkušenj, zato nam predsednik polaga na srce več skrbi za sočloveka in višjo kakovost življenja vseh. Za to gre zahvala vsem nevladnim in humanitarnim organizacijam, ki so že doslej blažile posledice krize, vsem nam pa naloga, da še okrepimo civilno družbo.

Novoimenovani šef nacionalnega preiskovalnega urada Robert Črepinko napoveduje težje čase za storilce najtežjih oblik gospodarskega kriminala in korupcije. Z dosedanjimi izkušnjami in znanjem bo v uradu zaposlenih petindvajset višjih kriminalističnih inšpektorjev dvignilo kakovost preiskovanih dejanj. Ključno vlogo bodo imeli vodje preiskav, pomagali pa jim bodo strokovnjaki z različnih področij. Njihovo usposabljanje naj bi se končalo do petnajstega januarja.

Slovenska demokratska stranka je notranjemu ministrstvu očitala, da za začetek delovanja urada ni pravne podlage. Črepinko odgovarja, da ni sporen niti dostop do baznih podatkov, saj sicer kriminalistična policija že zdaj ne bi mogla opravljati svojega dela. Nekatere manjše podrobnosti pa naj bi se uredile s predlaganimi spremembami zakona o policiji.

Vse nas bo razveseljeval oziroma žalostil novoletni glasbeni program, ki bo haral po centru Ljubljane. Kakšen ta program bo, nam je povedala Petra Stušek iz Zavoda za turizem:



OFF so pripravili Tadej, Janković in Boris.