OFF NAPOVEDNIK

Novo leto je prebivalcem sveta prineslo veliko dobrot, novih davkov, varovanja idej in omejevanja osebne svobode. Kot boste namreč slišali v nadaljevanju programa, bogate države zaradi domnevnih terorističnih groženj čedalje bolj omejujejo gibanje po terminalih in osebno življenje svojih državljanov. Irska in Poljska sta poskrbeli, da konzervativna in verska čustva ne bodo nikoli več ranjena. Medtem pa revnejše države predvsem skrbijo za polnjenje proračuna. Rusija je tako že podvojila ceno vodke, podoben ukrep pa je pričel veljati tudi na Hrvaškem.

Na desnem bregu Kolpe je namreč pričel veljati zakon o trošarinah, ki dovoljuje produkcijo zgolj tridesetih litrov rakije na gospodinjstvo. Vsak nadaljnji liter pa bo vznesene kuharje žganja stal triindvajset kun. Žganjekuha je zaradi varovanja zdravja prebivalcev in polnjenja proračuna tudi na Hrvaškem tako močno obdavčena. Vaški mojstri so seveda že skočili v zrak, saj je z zakonom ogrožena stoletna tradicija žganjekuhe. Ljudstvu predvsem ni jasno, zakaj bi plačevali davek za nekaj, kar je proizvedeno zgolj za lastno konzumacijo. Kot je slikovito opisal nek gospod, samo na eni svatbi po grlih steče več kot sto litrov omiljene rakije.

Vi pa berete OFF Program Radia Študent, ki se strinja, da v določene sfere družbe država preprosto ne bi smela vtikati svojega nosu – posebno, če je pod udarom rakija.

OFF PROGRAM

Afganistanski parlament je zavrnil kar dve tretjini predlaganih ministrov v novi vladi Hamida Karzaija. Zgolj sedmim ministrom so bili podeljeni agremaji, kar predstavlja hud udarec predsedniku Karzaiju, ki poleg mednarodne izgublja tudi podporo v domačem parlamentu. Najbolj presenetljiva je bila zavrnitev kandidata za energetskega ministra, Ismaila Khana, ki velja za legendo med borci proti Rusom in talibanom v zadnjih desetletjih. Prav tako je bila zavrnjena edina ženska kandidatka za ministrstvo za ženske zadeve, Husn Bano Ghazanfar. Afganistanska volilna komisija je istočasno napovedala datum naslednjih parlamentarnih volitev, ki bodo dvaindvajsetega maja. Za izpeljavo volitev bo mednarodna skupnost morala prispevati petdeset milijonov dolarjev.

Danske oblasti so proti somalijskemu napadalcu, ki je v petek skušal vstopiti v dom karikaturista Kurta Westergaarda v mestu Aarhus, že vložile obtožnico za poskus umora. Westergaard, znan po karikaturah o preroku Mohamedu, se je med napadom skupaj z družino skril v varno sobo. Somalijec je na sodišču preko odvetnika zanikal, da je skušal umoriti Westergaarda. Obtoženec je danski državljan, ki so ga varnostne službe zaradi domnevnih zvez s somalijsko skupino Al-Shabab spremljale že nekaj časa.

Somalijski milici Al-Shabab pa je zaradi neuspelega prednovoletnega napada na letalo uspelo, da so Združene države Amerike napovedale ostrejši nadzor potnikov, ki prihajajo iz držav z dvomljivim slovesom. Varnostne postopke bodo tako po svetovnih letališčih okrepili proti državljanom Nigerije, Pakistana, Sirije, Irana, Sudana, Jemna in morda – presenetljivo - tudi Kube. Potnike iz ostalih držav pa bodo varnostne službe preverjale, v kolikor bodo ocenile, da je to potrebno. Posledično so se že oglasile različne organizacije za varstvo človekovih pravic, ki opozarjajo na spornost tovrstnih praks; slednje zaradi domnevnih groženj zmanjšujejo človekove pravice.

Če so Združene države še okrepile nadzor na letaliških terminalih, pa so le ukinile dvaindvajsetletno imigracijsko pravilo, ki je ljudem, okuženim z virusom HIV, prepovedal vstop v državo. Prepoved so ZDA uvedle konec osemdesetih let, ko so se pridružile skupini dvanajstih držav, z Libijo in Saudsko Arabijo na čelu, ki so okuženim prepovedale vstop v državo. Ukinitev prepovedi je prišla dve leti pred napovedano svetovno konferenco o aidsu; gostile jo bodo ravno Združene države.

Po neslavno propadli podnebni konferenci v Koebenhavnu se protestniki že pripravljajo na naskok na naslednje mesto srečanja najbogatejših svetovnih držav, ki bo konec junija v kanadskem Torontu. Srečanje G8 – G20, dvajsetih najbogatejših držav, bo potekalo med petindvajsetim in sedemindvajsetim junijem. Glavne točke pogovorov pa bodo nedvomno nadaljnje reševanje kapitalističnega sistema, širjenje globalne ekonomije in okoljsko vprašanje. Organizatorji protestov tako že danes pozivajo nasprotnike globalnega gospodarstva in izkoriščevalske politike bogatih, da se udeležijo protestov ob kongresu.

Islandske banke so pred izbruhom gospodarsko-finančne krize veliko svojih vlog pridobile na podlagi obljub o visokih obrestih. Danes so vlagatelji izgubili denar, težava za islandsko vlado pa je, da večino vlagateljev predstavljajo državljani Velike Britanije in Nizozemske, ki zahtevajo vračilo denarja. Islandska vlada želi dolg bank povrniti z državnim denarjem. Ker pa je številka vrtoglavo visoka - znaša kar šest milijard evrov - je skupina državljanov že zbrala dobro petino podpisov prebivalstva, ki predlogu vlade nasprotuje. Prebivalci nasprotujejo predlogu, da bi dolg bank reševali z davkoplačevalskim denarjem. Vlada se je tako znašla med kladivom in nakovalom, saj mednarodne finančne institucije ne bodo odobrile kreditov, dokler Islandija ne bo poravnala svojih obveznosti.

V Hrvaški demokratični skupnosti se je zgodil puč. Vrnitev je kljub splošnemu nezadovoljstvu napovedal samoodstopljeni bivši premier Ivo Sanader. Potezo, ki je presenetila tako njegovo stranko kot vse v državi, je komentiral novinar Jutranjega lista, Drago Hedl:

Predsednik Evropskega parlamenta Jerzy Buzek je na ruske oblasti naslovil apel, v katerem poziva k takojšnji izpustitvi aktivistov za človekove pravice, med njimi tudi dobitnico nagrade Saharov, Ljudmile Alexeyeve. Skupina aktivistov je bila namreč aretirana na protivladnih protestih v Moskvi na zadnji dan prejšnjega leta. Buzek je izrazil razočaranje nad policijo in dejal, da je v normalni demokratični državi pravica do zbiranja in protestiranja osnovna človekova pravica. Nedvomno so borci za človekove pravice na čelu z enainosemdesetletno Ljudmilo Aleksejevo izkoristili podelitev nagrade, saj mednarodna skupnost tokrat ni smela zamižati ob še eni eklatantni kršitvi človekovih pravic s strani ruskih oblasti.

Dolenjska gibanja proti Romom so dosegla novo stopnjo razvoja. Na novega leta dan je namreč skupina prebivalcev občine Škocjan na Dolenjskem nasprotovala pokopu Romkinje na pokopališču Otok. Civilna iniciativa je zahtevala, da se navkljub želji svojcev, ki so pokojno želeli pokopati v občini Škocjan, umrlo pokoplje na pokopališču Prečna pri Novem mestu. Iniciativo, ki jo vodijo slabe izkušnje z živimi Romi, je navkljub očitnemu kršenju zakonov podprl tudi župan občine, Anton Zupet. Pogreb so na koncu po pogovoru med Romi in predstavnikom civilne iniciative Bojanom Jerakom le izpeljali. Pri reševanju težav je sodeloval tudi podpredsednik Zveze Romov Slovenije, Bojan Tudja. Za Radio Študent je najprej predstavil vsebino zakona, ki pravi: