OFF NAPOVEDNIK
Če želite živeti fajn, se morate preseliti v Francijo, priporoča raziskava revije International living. Ta je že tridesetič zapored preverjala ne-kakovost življenja v posameznih državah sveta s pomočjo različnih bolj ali manj objektivnih kriterijev.
Zmagovalka Francija si je dvainosemdeset tekmovalnih pik in naziv za življenje najkvalitetnejše države priborila z dobro infrastrukturo, nizkimi življenjskimi stroški, prijetnim podnebjem in nizko stopnjo kriminala. Ob tem pa naj bi znali Francozi, po mnenju revije International living, preprosto uživati življenje in ceniti malenkosti. Še večje ugodje Francija svojim prebivalcem odteguje z okorelo birokracijo, visokimi davki in s premalo možnostmi za zabavo.
Ob Franciji naj bi se kakovostno živelo tudi v Avstraliji, ki je na lestvici International livinga zasedla drugo mesto, v zadnjem letu pa dosegla največji kakovostni napredek. Izprijene Združene države Amerike so nazadovale za štiri mesta.
Slovenija je v družbi Argentine, Grčije in Monaka zasedla sedemindvajseto mesto.
Vi pa berete življenjsko nekakovosten OFF Program Radia Študent.
OFF PROGRAM
Prizivni senat zveznega sodišča v ameriški zvezni državi Washington je razsodil, da prepoved udeležbe na volitvah za nekdanje zapornike ni v skladu z zveznim zakonom o volilnih pravicah. Tričlanski prizivni senat je odločal po pritožbi šestih nekdanjih zapornikov, ki so trdili, da so z obstoječim zakonom kršena določila leta 1965 sprejetega zakona o volilni pravici, ki prepovedujejo diskriminacijo manjšin. Na rasno nevtralen način si dejstva, da večino v washingtonskih zaporih tvorijo predstavniki etničnih manjšin, ki po zakonu ne smejo voliti, niso znali razložiti tudi prizivni sodniki. Ti so tako ugodili pritožbi šesterice nekdanjih zapornikov.
Pravosodni minister zvezne države Washington, Rob McKeen, se še ni odločil o morebitni pritožbi zoper odločitev prizivnega senata. V Združenih državah imajo sicer volilno pravico le zaporniki v zveznih državah Maine in Vermont. Velika večina preostalih držav pa zapornikom pravico vrne, ko prestanejo kazen. To pa se zgodi večinoma šele, ko jim poteče tudi pogojna kazen in odplačajo vse dolgove ter odškodnine.
Nigerija je Združene države Amerike zaprosila, da jo umakne s seznama štirinajstih teroristično nevarnih držav, sestavljenega po spodletelem predbožičnem bombnem napadu na letalu, namenjenemu iz Amsterdama v Detroit. Dodatno varnostno torturo na ameriških letališčih preživljajo zaradi nigerijskega porekla detroitskega terorista tudi državljani Nigerije. Kot pravijo njeni predstavniki, si Nigerija tega ne zasluži, tudi zato, ker je neuspeli terorist, Umar Farouk Abdulmutallab, Nigerijo zapustil že pred desetimi leti. Nigerijski zunanji minister Ojo Maduekwe benti, da je uvrstitev na seznam zlih štirinajstih držav neprijateljska gesta Združenih držav in zaradi tega je tudi protestiral pri ameriškem ambasadorju v Nigeriji. Ločeno prošnjo, da jih izbrišejo s črnega seznama, je ameriški administraciji podal tudi nigerijski parlament.
Kitajska se ne strinja s sankcijami Združenih narodov zoper Iran in njegovo jedrsko igračkanje. Ni pravi čas za krepitev sankcij proti Iranu, roti Združene države in zaveznike kitajski ambasador pri Združenih narodih, Zhang Yesui, ki še naprej stavi na diplomacijo, čas in potrpljenje. Poziv Kitajske prihaja kot odgovor na predlog Združenih držav, ki je za neubogljivi Teheran zahtevala še bolj drastične sankcije. Te naj bi bile osredotočene na iranske politike, birokrate in podjetja, potem ko Iran ni odgovoril na ameriške predhodne pobude za nove pogovore. Peterica stalnih članic Varnostnega sveta bo o naslednjih korakih razglabljala še ta mesec, ko svetu predseduje prav Kitajska.
Na robu prestolnice ruske republike Dagestan, Mahačkale, je samomorilski napadalec napadel policijsko postajo. Avtomobil, poln eksploziva, s katerim je napadalec želel prodreti v postajo, je ubil najmanj šest policistov, okoli šestnajst pa jih je ranjenih. Eksplozija v Dagestanu je še eden od napadov, usmerjenih proti lokalnim oblastem, s katerimi se v zadnjem letu vse bolj srečujejo v ruskih večinsko muslimanskih republikah na Severnem Kavkazu.
Bolgarska vlada od Turčije zahteva plačilo štirinajstih milijard evrov odškodnine za pregnane Bolgare iz zahodnega brega Bosporja leta 1913. Večinsko bolgarsko prebivalstvo, pomešano s Turki, je moralo s širšega območja Carigrada bežati med balkanskima vojnama, leta 1923 pa je Turčija s sporazumom v Lozani dokončno zasedla zahodni breg Bosporja. Dve leti kasneje so bile bolgarskim beguncem priznane pravice do odškodnine, ki pa niso bile nikoli izplačane. Bolgarski premier, Bojko Borisov, bo turški vladi zahteve predvidoma predstavil še ta mesec, v primeru nepripravljenosti Carigrada na plačilo odškodnin pa zna Bolgarija Turčijo ovirati pri njenem približevanju Evropski uniji.
Po vseh očitkih, ki so na predsednika stranke in okoljskega ministra, Karla Erjavca, leteli v zadnjih dneh ter po odločitvi premiera Boruta Pahorja, da njegovo razrešitev predlaga parlamentu, sta se sestala poslanska skupina in izvršni odbor stranke DeSUS. Poslanci in člani stranke so preverjali, ali še imajo zaupanje v vse bolj tonečega predsednika in kaj bo s stranko v primeru Erjavčeve razrešitve. O sklepih Desusovih notranjih razglabljanj pa vodja poslanske skupine stranke, Joško Godec:
Po mnenju članov Desusa je stranka že nekaj časa trn v peti mnogih, tudi koalicijskih partneric. Godca smo tako vprašali, ali je tudi sam dobil takšen vtis in kaj takšno stanje pomeni za nadaljnje delovanje vladajoče koalicije in Desusa v njej.
Slovenci v Benečiji obhajajo osrednji kulturni praznik, dan emigranta. V gledališču Ristori v Čedadu bo v ta namen potekala posebna slovesnost. Kaj se bo dogajalo, kdo bo prisoten in več o samem prazniku pa nam je povedal predsednik zamejske Slovenske kulturno-gospodarske zveze, Rudi Pavšič: