OFF NAPOVEDNIK
Težave z živalmi so na tak ali drugačen način v globaliziranem svetu jasen znak, da v človeški želji po kontroliranju narave ljudje občasno zagrešimo tudi neumne napake, ki stanejo marsikaterega prebivalca sveta njegovega življenja. Vranični prisad ali antraks je živalska nalezljiva bolezen, poznana predvsem zaradi okuženih pisemskih pošiljk, ki so pred leti grozile po Washingtonu. Danes pa antraks pobira življenja na Škotskem med heroinskimi odvisniki. Bolezen se širi z okuženim heroinom, do sedaj pa so umrli že štirje odvisniki.
Povsem drugačna nesreča pa je dokončno zahtevala žrtev na morju ob obalah Antarktike. Ladja aktivistov Sea Sheperd je po sredinem trčenju z japonsko kitolovko dokončno potonila. Nameren trk kitolovke pa aktivistov ne bo odvrnil od načrta, da gospodarsko potopi japonsko kitolovsko floto. Seveda zgodba ni enostranska, saj Japonci za trčenje krivijo aktiviste. Japonska namerava letos v bojda znanstvene namene uloviti devetsto osemdeset kitov.
Vi pa berete OFF Program Radia Študent, ki ugotavlja, da je antraks izbruhnil v napačni skupnosti.
OFF PROGRAM
Napovedi, da se bo etnično nasilje v Sudanu razširilo, se uresničujejo. Vsaj sto štirideset ljudi je bilo ubitih v medetničnih spopadih za nadzor nad ozemljem in čredami živine. Slab gospodarski položaj južnega Sudana je etnične skupine pognal v medsebojni spopad za naravna bogastva. V zadnjem letu je tako umrlo že dva tisoč ljudi, kar je več kot v svetu bolj poznanem Darfurju. V zadnjem spopadu je pleme Nuer plemenu Dinka ukradlo več kot trideset tisoč glav živine. Skorajda kronična revščina juga Sudana se bo v prihodnosti tudi zaradi katastrofalne suše, ki bo trajala do marca, sprevrgla v novo humanitarno katastrofo. Na vlado v Kartumu letijo očitki, da v medsebojnih etničnih spopadih z orožjem podpira vse strani, s tem pa učinkovito destabilizira območje, ki je nenaklonjeno osrednji oblasti.
Poleg koptskih kristjanov v Egiptu so bili napadeni tudi katoliki v Maleziji. V glavnem mestu Kuala Lumpur so bile tri cerkve požgane, še dve pa poškodovani. Oblasti za napade sumijo nekatere muslimanske skupine. Do porasta sovražnih dejanj je prišlo po odločitvi sodišča, da lahko tudi verniki drugih religij uporabljajo ime Alah, ko poimenujejo boga. Zaradi sodbe bo danes potekal protest proti odločitvi, oblasti pa istočasno opozarjajo, da ne bodo dopuščale medverskih obračunavanj. V Maleziji šestdeset odstotkov prebivalstva predstavljajo muslimani, medtem ko preostale odstotke zapolnijo krščanske in indijske verske ločine.
Ameriški zavarovalni gigant »American Investment Group« ali AIG je zaradi nove afere potrdil sloves glavnega grdega račka na finančnem področju. Zavarovalnica, ki je prejela glavni delež sedemsto milijard dolarjev težke pomoči, je velikim svetovnim bankam po naročilu ministra za finance Timothyja Geithnerja brez predhodnih pogajanj z denarjem davkoplačevalcev vrnila vse tvegane naložbe. Zavarovalnica se je pred posredovanjem ministrstva za finance z bankami kot so Goldman Sachs, Societe General in Deutsche Bank sicer želela pogajati, a je zaradi intervencije morala plačati stoodstotno vrednost dolgov. Za povrh vsega so ukaz ministrstva zamolčali Zvezni komisiji za vrednostne papirje in borzo. Po predvidevanjih bi banka enainšestdeset milijard dolarjev težak dolg bankam pri pogajanjih zmanjšala za šestino vrednosti. Zavarovalnica AIG je dolg plačala s posojilom zvezne banke, torej neposredno z denarjem davkoplačevalcev.
Zahodne države se po nedavnem povečanem zanimanju teroristov za letala soočajo z zahtevami po zmanjševanju pravic gibanja in osebnih svoboščin. Problema se nedvomno zaveda tako ameriška administracija kot države Evropske unije, saj so stališča o uvedbi novih nadzornih ukrepov različna. Ameriški predsednik Barack Obama je v odgovor republikanskim kritikom dejal, da ne bo žrtvoval odprte družbe zaradi terorističnih groženj. Za zidovi sumničenja in obtoževanja so se znašle predvsem Nizozemska, Velika Britanija in Italija, ki so nekritično pričele z uvajanjem spornih telesnih skenerjev na letališčih. Ukrep, s katerim se v uradnem Madridu kot predsedujočemu Evropski uniji ne strinjajo povsem, je sporen tudi za marsikatero drugo državo Evropske unije. Ker pa je uvedba skenerjev še vedno stvar odločitve vsake posamezne države, smo na letališču Brnik preverili, ali bo Slovenija uvedla tovrstne aparate. Brigita Zorec, vodja korporativnega komuniciranja:
Francija, ki je znana po svoji ostri internetni zakonodaji, kamor nedvomno sodi tudi lanskoletni protipiratski zakon, razmišlja o uvedbi izrednih davščin na internetno oglaševanje. Namen tako imenovanega Googlovega davka je financiranje domače digitalne industrije, ki je v tekmi z ameriškimi podjetji nekoliko zaostala. Samo Google je v preteklem letu za reklamiranje dobil več kot milijardo neobdavčenih evrov. Poleg največjega internetnega podjetja je zakon uperjen še proti Microsoftu in Yahooju. Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je proti digitalnim predatorjem že pred mesecem obljubil državno financiranje digitalizacije francoske nacionalne knjižnice.
Na jugu Kalabrije pa se dogaja upor novodobnih sužnjev proti lastnikom kmetij. Upor, ki še traja, je bil sprožen zaradi oboroženega napada Italijanov na dva priseljenca. Priseljenci, oboroženi z lesenimi in železnimi palicami, so nato vpadli v mesto Rosarno in napadli več zgradb in avtomobilov. Ob posredovanju policistov so se pričakovano vneli spopadi. Predsednik kalabrijske deželne vlade, Agazio Loiero, ni bil presenečen nad gnevom priseljencev, saj domačini poceni delovno silo izkoriščajo že leta. Pri tem je problematično predvsem dejstvo, da nezakonite priseljence kot delovno silo uspešno izkorišča tudi italijanska mafija.
Tržaškemu Slovenskemu stalnemu gledališču je pred dvema mesecema zaradi nerednega financiranja dežele Furlanije Julijske krajine, pokrajine Trst in občine Trst grozila celo odpoved sezone. Po dolgih političnih pogovorih pa je do pričetka nove skrajšane sezone le prišlo. Umetniški vodja tržaškega gledališča, Primož Bebler, je orisal dogodke v zadnjih nekaj mesecih:
Slovenija je s 6,8-odstotno stopnjo brezposelnosti za tri odstotne točke nižje od povprečja brezposelnosti na območju evra. V celotni Evropski uniji je brezposelnih danes slabih triindvajset milijonov ljudi, v zadnjem letu pa je skupno število naraslo za kar pet milijonov. Najnižje na lestvici sta še vedno Nizozemska in Avstrija, medtem ko je v Latviji in Španiji vsak peti brez dela. V Sloveniji se je na letni ravni brezposelnost povečala za dva odstotka in pol.
Afera Patria je na domačem prizorišču le dobila obrise dejanj, ki jih je moč preganjati po uradni dolžnosti. Dokument obrambnega ministrstva, ki naj bi ga sedanji načelnik generalštaba Slovenske vojske Alojz Šteiner dal uničiti še pred podpisom pogodbe s Patrio, naj bi dokazoval, da so v vrhu slovenske vojske in obrambnem ministrstvu vedeli, da tehnična konfiguracija in funkcionalnost oklepnikov za dogovorjeno ceno ne bosta popolni. Na tej podlagi naj bi tudi temeljil obtožni predlog proti bivšemu obrambnemu ministru Karlu Erjavcu in nekdanjemu načelniku generalštaba Albinu Gutmanu. Dejansko škodo zaradi neopremljenih vozil vrhovno državno tožilstvo ocenjuje na sedemnajst milijonov evrov.
Medtem ko se premier Pahor ponovno mudi na obisku pri največjem izgubarju, Slovenskih železnicah, se krizna skupina ministrov spopada s slovensko izhodno strategijo in z ukrepi za spopadanje s finančno in gospodarsko krizo. Ena glavnih nalog ministrov je nedvomno popravek jamstvene sheme za kreditiranje podjetij, saj je le-to še vedno na nizki ravni v primerjavi s prejšnjimi leti. Nedvomno sporen pa je predlog spremembe zakona o socialnih prispevkih, ki predvideva omejitev zgornje višine zavarovalne osnove za socialne prispevke in ukinitev prispevka za zaposlovanje in socialno varstvo, ki bi se financirala iz davčnih virov.
Pri oblikovanju izhodne strategije sindikati niso sodelovali z vlado. So pa sindikati na današnjih pogajanjih že dosegli, da se predlog o izenačitvi minimalne plače z življenjskimi stroški do leta 2012 spremeni, tako da bi minimalna plača že to leto dosegla raven življenjskih stroškov. Kljub temu dogovoru pa predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, Dušan Semolič, ostaja kritičen do pogojevanja dviga minimalne plače z izgubo nekaterih delavskih pravic. Dušan Semolič:
Na oblikovanje slovenske izhodne strategije skuša vplivati tudi uredništvo študentskega časnika Tribuna. Predsedniku vlade Borutu Pahorju so tako predali delo Marxa in Engelsa Komunistični manifest v stripu, ki ga je prvič leta 1979 izdala prav založba Tribuna. O razlogih za akcijo smo vprašali odgovornega urednika, Aneja Korsiko:
