OFF NAPOVEDNIK

Neprestan dež in preobilo mokrote ne nervirata samo ljudi, pač pa tudi živali. Celo tiste, ki bi jim po naravi stvari obračanje v vodi moralo ugajati. Slabo vreme in narasla gladina Skadarskega jezera, ki sodi pod okrilje privatnega živalskega vrta, je dopizdila črnogorskemu povodnemu konju Nikici. Pregloboko jezero je devetletnega in dve toni težkega povodnega konja prisililo, da je zapustil siceršnje bivališče in se sprehodil do bližnjih kmetij.

Nikičin približno kilometer dolg izlet pa odgovornih v živalskem vrtu kot tudi okoliških prebivalcev ni pretirano presenetil. Kot je povedal Nikola Pejović, lastnik turističnega kompleksa, v sklop katerega sodi tudi živalski vrt, so izleti povodnega konja ob slabem vremenu nekaj običajnega. Na Nikico naj bi bili že navajeni tudi prebivalci vasi Plavnica, ki jo žival ponavadi obišče. Po devetih letih, kolikor traja njihova kohabitacija z neobičajnim sosedom, bi že skoraj morali biti.

Vi pa berete pred dežjem in okrepljeno mokroto nebežeči OFF Program Radia Študent.

OFF PROGRAM

Po katastrofalnem potresu, ki je sinoči prizadel karibsko otoško državo Haiti, so številne države in humanitarne organizacije začele ponujati humanitarno pomoč. V potresu sedme stopnje po Richterjevi lestvici, ki je skoraj popolnoma porušil prestolnico Port-au-Prince, je bilo med drugim uničeno tudi letališče. Mednarodna pomoč naj bi se tako lahko dostavljala tudi preko sosednje Dominikanske republike.

Španija, Francija, Velika Britanija, Nemčija in Italija so med državami, ki so že ponudile pomoč. Pomoč je ponudil tudi kanadski premier Stephen Harper, saj živi v Kanadi veliko haitskih priseljencev. Med drugim iz te karibske države izhaja tudi kanadska generalna guvernerka Michaelle Jean. Slovenija se po navedbah ministrstva za zunanje zadeve o načinu in višini pomoči še usklajuje z ostalimi članicami Evropske unije, sporoča pa tudi, da naj na Haitiju ne bi bilo slovenskih državljanov.

O potresu na Haitiju in o vsem ostalem aktualnem dogajanju v Združenih državah Amerike pa tudi tokrat naša dopisnica, Lidija Poljaček:



Število ubitih civilistov v Afganistanu je lani doseglo najvišjo točko od začetka ameriškega posredovanja v državi konec leta 2001, zgroženo ugotavljajo Združeni narodi. Lani je bilo pod Hindukušem tako ubitih 2412 civilistov, kar je za 14 odstotkov več kot leto poprej. Poročilo Združenih narodov pa postaja še zanimivejše, ko gre za ugotavljanje odgovornosti za ubite civiliste. Združeni narodi za smrt kar 1630 civlistov krivijo afganistanske upornike, ki naj bi bili odgovorni tudi za povečanje morije v Afganistanu. Mednarodne sile, na drugi strani, so po ugotovitvah Združenih narodov pod Hindukušem v letu 2009 pobile manj civilistov kot leto pred tem. Odgovorne naj bi bile za 596 ubitih. Število civilnih žrtev v Afganistanu sicer iz leta v leto narašča.

Jemenske varnostne sile naj bi v gorati provinci Šabva, ki leži šeststo kilometrov vzhodno od prestolnice Sana, ubile Abdulaha Al Medarada, domnevnega vodjo tamkajšnje teroristične celice Al Kaide, štiri pripadnike pa aretirale. Provinca Šabva je eno izmed tistih območij v državi, kamor naj bi se zateklo na stotine aktivistov Al Kaide. Jemensko notranje ministrstvo je sporočilo, da naj bi osumljenci načrtovali teroristične operacije proti vitalnim objektom v provinci. Tamkajšnje varnostne sile naj bi s pomočjo urjenja in finančnih injekcij Združene države Amerike stopnjevale operacije proti pripadnikom terorističnih celic. Ameriški predsednik Barack Husein Obama pa je ta teden sporočil, da v Jemen in sosednjo Somalijo še ne namerava poslati ameriških vojakov.

Vodja gvinejske vojaške hunte, kapetan Moussa Dadis Camara, se je iz Maroka, kjer se je mudil na zdravljenju po poskusu atentata, odpravil v Burkino Faso. Kapetana Camaraja, ki je konec leta 2008 s pučem prevzel oblast v Gvineji, je decembra lani poskusil ubiti njegov adjutant Toumba Diakite po krvavih spopadih med vojaškimi oblastmi in pro-demokratičnimi protestniki. Kapetan Camara naj bi v Burkini Faso, sicer posrednici med sprtima stranema v Gvineji, nadaljeval z okrevanjem. Medtem se pojavljajo vse glasnejši pozivi mednarodni javnosti po spremembi oblasti v Gvineji. Vse pogostejša so tudi mnenja, da bi bilo za stabilnost v državi boljše, da se Camara v Gvinejo sploh ne bi vrnil.

Turčija in Izrael bijeta pravo diplomatsko vojno. Povod napetostim je turška televizijska nadaljevanka, ki izraelske obveščevalce prikazuje kot brutalneže, zaradi katere je namestnik izraelskega zunanjega ministra, Dani Ajalon, turškega veleposlanika, Ahmeta Oguza Celikkola, poklical na zagovor. Toda pri tem je storil usodno napako, ko je turškega sogovornika posedel na zofo, nižjo od njegove. Izraelska vlada se je za nespodobno gesto delno opravičila, a še zdaleč ne pomirila Turkov. Ti ravnanje Ajalona označujejo kot nesprejemljivo, turški predsednik Abdullah Gül pa je zagrozil celo z odpoklicem veleposlanika.

Evropski parlament nadaljuje z zasliševanji kandidatov za evropske komisarje, dan D pa je prišel tudi za slovenskega kandidata Janeza Potočnika. Potočnik, ki se poteguje za mesto komisarja za okolje, je pred evro-poslance sedel pred dobrima dvema urama, pred tem pa je predstavil prednostne naloge svojega mandata. Potočnik, pred tem komisar za širitev Evropske unije in za znanost ter raziskave, se je zavezal spodbujanju zelenega gospodarstva, zaustavljanju izgube biotske raznovrstnosti ter izvajanju in izboljševanju okoljske zakonodaje. Potočnikovo zaslišanje pred parlamentarnim Odborom za okolje, javno zdravje in varnost hrane se predvidoma izteče ob 16. uri.

Ob Potočniku evropski parlament zaslišuje še kandidata za komisarja za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje, Madžara Laszla Andorja, kandidatko za resor za raziskave in inovacije, Irko Marie Geoghegan-Quinn, in kandidata za notranji trg in storitve, Francoza Michela Barniera. Doslej so poslanci že zaslišali deset kandidatov, izpraševanje pa se bo nadaljevalo v petek. O celotni ekipi novega-starega predsednika Evropske komisije, Joseja Manuela Barrosa, bo Evropski parlament glasoval šestindvajsetega januarja.

V Kranjski Gori sta se, prvič po podpisu arbitražnega sporazuma v začetku novembra lani, neformalno sestala hrvaška premierka, Jadranka Kosor, in njen slovenski kolega, Borut Pahor. Pahor je Kosorjevi predstavil zadržke, ki jih ima Slovenija pri treh odprtih hrvaških pogajalskih pogajanjih z Evropsko unijo, hkrati pa ji je moral pojasniti, zakaj je prišlo po podpisu arbitražnega sporazuma v Podalpju do zastoja pri njegovi ratifikaciji. Jutri bo Slovenijo obiskal tudi odhajajoči hrvaški predsednik, Stipe Mesić. Tik pred iztekom drugega petletnega mandata se bo mudil na poslovnem obisku pri slovenskem kolegu Danilu Türku.

Parlamentarni odbor za notranjo politiko je obravnaval spremembo zakona o urejanju statusa izbrisanih. S to zadnjo fazo ureditve področja izbrisanih in uresničitve odločbe ustavnega sodišča se ureja status tistim izbrisanim, ki niso bili upravičeni do dopolnilnih odločb in večinoma nimajo urejenega statusa. Medtem ko koalicijske stranke novelo zakona podpirajo, pa ji v opoziciji pričakovano vztrajno nasprotujejo. Zakaj, smo vprašali predsednika Odbora za notranjo politiko in poslanca Slovenske demokratske stranke, Vinka Gorenaka:



Pred tem je Odbor za notranjo politiko znova predlagal državnemu zboru, da potrdi novelo zakona o tajnih podatkih, na katero je državni zbor sicer vložil veto. Odbor je pripravil tudi predlog razdelitve proračunskih sredstev za sofinanciranje političnih strank. Po njem bodo stranke v letošnjem letu iz proračuna skupaj prejele 2,8 milijona evrov.

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je na novinarski konferenci predstavila stališča o tem, ali bi zvišanje minimalne plače res ogrozilo delovna mesta. Več nam je povedal Ladi Rožič iz Zveze Svobodnih sindikatov:



Kakšno je stališče sindikatov glede odnosa vlade do te problematike?



Vodstva sedmih reprezentativnih sindikalnih central bodo v četrtek pred poslopjem vlade ob pol desetih zjutraj z mirno manifestacijo zahtevala takojšen sprejem zakona o minimalni plači. Ta bi bila potemtakem petsto dvainšestdeset evrov neto. To bi, kot pravijo v Zvezi svobodnih sindikatov, dvignilo standard okoli dvesto tisoč delavcev. Poleg tega menijo, da bi bil dvig minimalne plače prispevek izhodu iz krize, saj bi se tako povečalo povpraševanje in posledično gospodarska rast.

OFF sta pripravila Nejc in Matej