OFF NAPOVEDNIK
Vsaka škandalozna stvar je lahko za nekoga koristna in to se je izkazalo tudi pri radikalnem skoku čez plot soproge premiera Severne Irske iz vrst Unionistov Petra Robinsona, ki je zaradi tega tudi začasno odstopil. Da spomnimo, Iris Robinson je imela štirideset let mlajšega ljubimca, zaradi katerega je zabredla tudi v sumljive finančne posle. Za koga pa je bil ta škandal koristen? Za duet Simon in Garfunkel, saj se je njuna pesem 'Mrs. Robinson' ponovno zavihtela v vrh glasbenih lestvic.
Seveda so se ljudje tam poleg pesmi spomnili tudi na film Diplomant, v katerem je pesem uporabljena. Gre za film, v katerem so prikazovane prav tako - recimo temu - spolne igre starejše ženske. In da je stvar še bolj smešna, poskrbi priimek bivšega severnoirskega premiera in soproge, saj je isti kot priimek familije v filmu Diplomant. Familije, pri kateri mlad Dustin Hoffman ne zavrača spolnih uslug starejše gospe Robinson, vendar se stvari zakomplicirajo, dokler ne gre ven še s hčerko, vendar pa mama ne prenese njunega odnosa. No, stvar na Severenem Irskem ni čisto identična, je pa veliko ironije v tem, da gre za isti priimek kot pri filmu Diplomant.
Berete ironičen OFF program Radia Študent!
OFF PROGRAM
Prebivalci Haitija, ki ga je prizadel katastrofalni potres, nestrpno čakajo na začetek reševanja in pošiljanja pomoči s celega sveta. Nekaj pomoči je sicer na otok že prispelo, vendar gre za zelo skromen obseg, poleg tega pa naj ne bi obstajal koordiniran načrt reševanja. Elisabeth Byrs iz Urada Združenih narodov za koordinacijo humanitarnih zadev je dejala, da je prioriteta iskanje preživelih, vendar reševalci nimajo potrebne opreme in se velikokrat poslužujejo le svojih rok. V glavno mesto Porta-au-Prince je sicer prispelo nekaj ameriških letal s pomočjo in kitajska reševalna ekipa s psi, pomoč pa je na poti tudi iz Evropske unije, Kanade, Rusije in latinskoameriških držav.
Svetovna banka je sprostila sto milijonov dolarjev za nujno pomoč, Svetovni program za hrano pa bo priskrbel petnajst tisoč ton hrane. Na cestah glavnega mesta ležijo trupla žrtev, med katerimi tudi ranjeni čakajo na medicinsko pomoč. Zdravstvena infrastruktura je popolnoma uničena, mnogi ranjenci pa si ne upajo biti v stavbah bolnišnic, ki so ostale pokonci. Rdeči križ Slovenije ter slovenska Karitas in UNICEF že zbirajo pomoč za prebivalce Haitija, najbolj nujne stvari pa so šotori, medicinski pripomočki, hrana, voda in tablete za prečiščevanje vode. Podatkov o smrtnih žrtvah še ni, potres pa je lahko v tej najrevnejši državi na zahodni polobli zahteval tudi več kot sto tisoč življenj.
Talibani v Pakistanu so zanikali, da je bil v napadih Združenih držav Amerike na severuzahodu države na meji z Afganistanom ubit njihov vodja Hakimullah Mehsud. V napadu, ki se je zgodil v pokrajini severni Waziristan, naj bi bilo sicer ubitih deset talibanov, vendar pa je Azama Tariqa Mehsud po besedah tiskovnega predstavnika talibanov območje zapustil že pred napadom. Mehsud se je pred kratkim pojavil v videu posnetku skupaj z Jordancem, ki je osumljen uboja sedmih agentov agencije CIA v samomorilskem napadu. V napadih v pokrajini Waziristan pa umira tudi veliko število civilistov. Pakistanska vojska je v južnem delu te pokrajine sprožila ofenzivo pod pritiskom Združenih držav, sedaj pa pod pritiskom izvaja ofenzivo tudi na severu pokrajine.
Jemenski kleriki so se odzvali na popularizacijo mednarodnega boja proti Al Kaidi v tej državi. Sto petdeset jemenskih imamov in islamskih učenjakov je v glavnem mestu Sana sklenilo, da bo v skladu z islamom svéta vojna obvezna, če bodo tuje sile vdrle v državo. Zasedanje klerikov je sklical šejk Abduladžid al Zendani, ki so ga sicer Američani vpisali na seznam podpornikov terorizma. Kleriki so zavrnili kakršenkoli varnostni ali vojaški sporazum ali tudi sodelovanje s tujimi državami, če ne bo v skladu s šeriatskim pravom. Ameriški predsednik Barack Obama sicer zagovarja podporo jemenski vladi v boju proti terorizmu, vendar zatrjuje, da Združene države ne nameravajo poslati svojih enot v Jemen. Jemenske oblasti napovedujejo oster boj proti džihadistom, vendar so se tudi same izrekle proti večji vpletenosti Združenih držav.
Sodniki v Nigeriji bodo odločali, če je delovanje vlade še legalno obvezujoče, saj je predsednik Yar'Adua zaradi bolezni odsoten že od novembra lani. Kritiki iz vladnih vrst sicer trdijo, da je Yar'adua ravnal nelegalno, ko ni formalno predal moči podpredsedniku Goodlucku Jonathanu. Toda sodišče je ta torek odločilo, da ustava takšne predaje ne zahteva. Ta odločitev pomeni status quo, torej Jonathan ostaja na čelu, vendar ni uradni voditelj države. Odvetnik za človekove pravice in aktivist opozicije, Femi Falana, ki je podal en primer sodišču v torek, meni, da so sklepi sodišča brezpredmetni in da morajo biti razveljavljeni vsi sklepi predsednikovega kabineta od njegove odsotnosti dalje.
Ruska duma bo domnevno v petek ratificirala Protokol 14 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah. To bo omogočilo reformo Evropskega sodišča za človekove pravice, saj je Rusija edina izmed 47 članic Sveta Evrope, ki tega protokola še ni ratificirala. Tega do sedaj ni storila, ker naj bi bil protokol v nasprotju z njenimi interesi in reformami ruskega pravosodnega sistema. Eden izmed razlogov je tudi ta, da je v Strasbourgu največ tožb o kršenju človekovih pravic ravno iz Rusije. Protokol naj bi ratificirali zato, ker je Svet Evrope privolil v dve dopolnitvi. Ključno je to, da bo v primerih, ki se nanašajo na Rusijo, prisoten tudi ruski sodnik.
Predsednik mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, Patrick Robinson, je odobril predčasno osvoboditev bivšega častnika vojske bosanskih Srbov, Dragana Jokića. Ta je bil leta 2005 obsojen na devet let zapora zaradi zločinov proti človečnosti v Srebrenici leta 1995. Decembra, leta 2008, je bil premeščen v Avstrijo, v skladu s tamkajšnjo zakonodajo pa lahko po odsluženih dveh tretjinah kazni zaprosiš za predčasni izpust. Odločitev Patricka Robinsona bo stopila v veljavo čez štiri tedne.
Predstavnika krovnih organizacij Slovencev v Italiji, Rudi Pavšič in Drago Štoka, sta naslovila pismo na podtajnika pri predsedstvu italijanske vlade, Giannija Letto, ter na predsednika poslanske zbornice in senata, Gianfranca Finija in Renata Shifanija. V pismu najvišje institucije italijanske vlade in parlamenta opozarjata na trenutno težak položaj slovenske manjšine, v letu 2010 pa bo manjšina verjetno namesto petih milijonov prejela samo štiri milijone evrov. Govorili smo z Rudijem Pavšičem.
Sindikati so zadovoljni z obljubo premiera Boruta Pahorja, da bo vlada predlog novega zakona o minimalni plači sprejela naslednji teden, čeprav so to od nje zahtevali že danes. Zakon naj bi bil sprejet skupaj z davčno zakonodajo, zagotovil pa bo dvig minimalne plače na 562 evrov. Govorili smo s predsednikom Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, Dušanom Semoličem.
Kako pa Semolič komentira dejstvo, da so še pred kratkim zahtevali 600 evrov za minimalno plačo in so takrat dejali, da od tega ne odstopajo?
Delavce v tem primeru podpira tudi bivši minister za gospodarstvo in poslanec opozicijske Slovenske demokratske stranke, Andrej Vizjak. Poslušamo izsek iz intervjuja, ki ga boste v celoti lahko slišali ob pol desetih zvečer.
Urad informacijske pooblaščenke, ki je pozval podjetje Glaxon Smith Kline, naj pojasni, zakaj je cela pogodba o nakupu cepiva proti novi gripi tajna, je le prejel odgovor podjetja. V uradu informacijske pooblaščenke naj bi zdaj lahko hitro odločili, ali je tajnost pogodbe med ministrstvom za zdravje in omenjeno farmacevtsko družbo upravičena. Pooblaščenka Nataša Pirc Musar sicer pristaja, da je lahko del pogodbe tajen, nikakor pa ne pogodba v celoti. Musar dodaja, da so tudi v primeru pogodbe s Patrio, ki je znašala dvesto petinšestdeset milijonov evrov, razkrili večino členov, le nekaj pa so jih pustili zaprtih kot poslovne skrivnosti. Na ministrstvu za zdravje, ki sicer najprej ni hotelo odobriti vpogleda v pogodbo, so dejali, da bodo ravnali v skladu z odločitvijo pooblaščenke, če bo ta odločila razkritje pogodbe.
Programski svet Radio Televizije Slovenija je aktualnega generalnega direktorja Antona Guzeja soglasno imenoval za vršilca dolžnosti generalnega direktorja. To je bilo potrebno, ker februarja poteče Guzejev mandat, postopek za imenovanje novega generalnega direktorja pa takrat še ne bo zaključen. Ta postopek pa mora začeti novi programski svet, ki pa svojega mandata še ni nastopil. Programski svet se je v sedanji sestavi sestal zadnjič, Guzej pa je že napovedal, da se na razpis novega generalnega direktorja ne bo prijavil.