Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
OFF GOLEGA POBEGA (2756 bralcev)
Ponedeljek, 25. 1. 2010
Nejc M.



OFF NAPOVEDNIK

Novozelandski pripornik Werimu Rangi Huraki je še eden v vrsti primerov, ki dokazujejo, da ekshibicionizem ne osvobaja. Podobno kot pred leti domači davčni utajevalec Davorin Sadar in pred kratkim znani posiljevalec Stephen Casiraghi, si je namreč tudi Huraki želel svobodo pridobiti z goloto, pri tem pa kot oba predhodnika končal klavrno.

Medtem ko sta Sadar in Casiraghi s preveč gole kože hotela prepričati sodnike in prišla v sodno palačo odeta zgolj v spodnjice oziroma brisačo, je štiriintridesetletni novozelandski pripornik »naravno odelo« uporabil pri pobegu. Vklenjenemu v lisice mu je med preiskavo uspelo spektakularno pobegniti s policijske postaje v Whakatanah. Gol je stekel do bližnje pečine, nato pa v maniri nudista skočil v bližnje morje in odplaval v neznano.

Policija je za pobeglim goloritnežem nemudoma sprožila obsežno iskalno akcijo, vključila pse in poklicala helikopter. Toda `gologuzog` od nikoder. Tako neuspešne so se oblasti po pomoč morale obrniti na prebivalstvo, da jim le-to sporoči, če bi kje zagledalo nenavadnega naturista. Ljudstvo je tudi tokrat videlo bolje od profesionalcev in prebežnika izsledilo med plavanjem v reki v bližini mesta Opotiki. Tako v dobesednem in prenesenem pomenu razkrit Huraki se je moral predati policiji, ta pa mu je, poleg dodatnih lisic in razširjene obtožnice, uspela končno nadeti tudi obleko.

Vi pa berete povsem goli, a ne pobegli OFF Program Radia Študent.

OFF PROGRAM

Voditeljica mjanmarske opozicije, Aung San Su Či, utegne svobodno zadihati novembra letos. Osvoboditev Su Čijeve, ki se v hišnem priporu nahaja večino od zadnjih dvajsetih let, je na srečanju z domačimi politiki pred dnevi nepreverjeno napovedal mjanmarski notranji minister, Maung Oo, in se s tem skušal otresti vse večjih pritiskov mednarodne skupnosti. November kot datum verjetnega izpusta vodilne mjanmarske opozicionistke pa vladajoči vojaški hunti ustreza toliko bolj tudi zato, ker prihaja mesec dni po napovedanih prvih demokratičnih volitvah v parlament po letu 1990. Na njih je slavila prav Nacionalna liga za demokracijo Su Čijeve, zmaga pa je njej, namesto na oblast, pot tlakovala v pripor. V njem je nato od zadnjih dvajsetih preživela kar štirinajst let. Vladajoča hunta napoveduje, da bodo letošnje volitve svobodne in poštene, po njih pa naj bi Mjanmar uvedel tržno gospodarstvo.

Kmalu po vzletu z letališča v libanonski prestolnici Bejrut je v Sredozemsko morje strmoglavilo etiopsko potniško letalo. Na krovu je bilo devetdeset ljudi, med njimi so bili večinoma Libanonci in Etiopijci. Libanonska vojska se je skupaj s pripadniki Združenih narodov takoj lotila reševanja, iz morja pa je do sedaj potegnila štiri trupla. Prve informacije tako o preživelih kot o ženi francoskega veleposlanika kot žrtvi, so pristojni že zanikali. Oblasti so že izključile možnosti terorističnega napada, vzrok nesreči naj bi bilo slabo vreme. Na območju Libanona že več dni močno dežuje, v času vzleta pa se je nad državo razbesnela nevihta. Tako preiskovalci sodijo, da je bila za boeinga družbe Ethiopian Airlines usodna strela.

Pred pričetkom Londonske konference, na kateri naj bi krojači afganistanske krize v četrtek začrtali nadaljnjo strategijo boja pod Hindukušem, prihaja vse več podpore pogajanjem z osovraženimi talibi. Potem ko je afganistanski predsednik, Hamid Karzaj, prejšnji teden predlagal, da bi talibskim aktivistom v zameno za mir ponudil denar, je pogovore z uporniki pozdravil tudi vrhovni poveljnik mednarodnih sil Isaf v Afganistanu, Stanley McChrystal. Ameriški general vidi pogajanja s talibi kot korak naprej, obenem pa meni, da je bilo v Afganistanu dovolj bojevanja. Zanimivo, taisti McChrystal je še pred meseci ameriškega predsednika, Baracka Obamo, in zaveznike ščuval h krepitvi sil v državi in na koncu tudi dobil dodatnih trideset tisoč ameriških vojakov. Sedaj naj bi močno povečana vojaška zasedba McChrystalu služila kot zastraševanje, pod katerim bodo talibi morali privoliti v pogovore.

Da bo pogovore z uporniki na Londonski konferenci podprla tudi Nemčija, pa je napovedal nemški zunanji minister Guido Westerwelle, ki ob tem predlaga, da bi tako imenovanim dobrim talibom pomagali tudi s socialno pomočjo. Nemška vlada bo sicer svoje predloge, s katerimi bo v četrtek odšla v britansko prestolnico, dorekla danes, pri tem pa se bo držala okvirov, ki so jih začrtale partnerice. Med nemškimi prispevki reševanja krize v Afganistanu naj bi bilo poleg podpore pogovorom s talibi obljubljenih tudi dodatnih petsto vojakov.

Tla na Haitiju so se znova tresla. V še enem močnem popotresnem sunku – dosegel je moč 4,7 stopnje po Richterjevi lestvici – naj v državi ne bi bila povzročena dodatna škoda. Na Haitiju medtem še naprej preštevajo žrtve. Številka se je povzpela na sto petdeset tisoč, približno milijon ljudi pa je ostalo brez prebivališča. Še zlasti hude so razmere v prestolnici Port-au-Prince, ki jo je zapustilo več kot dvesto petintrideset tisoč ljudi.

S tem, kako rešiti humanitarno katastrofo v Karibih, si razbijajo glavo tudi zunanji ministri držav Evropske unije, ki se sestajajo v Bruslju. Ministri, med njimi tudi slovenski minister Samuel Žbogar, skušajo zagotoviti ustrezno koordinacijo pomoči držav unije, eden od predlogov za izboljšanje razmer na Haitiju pa je tudi napotitev približno stopetdesetih policistov v državo. Ob tem bodo voditelji diplomacij članic unije govorili tudi o misiji Althea v Bosni in Hercegovini, urjenju somalijskih vojakov v Ugandi ter o Jemnu, Afganistanu in Iraku.

Medtem ko se Evropska unija še odloča, kako pomagati Haitiju, pa se pojavljajo prve kritike humanitarnega posredovanja na otoku. Vodja misije italijanske civilne zaščite, Guido Bertolaso, je tako opozoril na neorganiziranost in neusposobljenost reševalcev ter humanitarnih delavcev, ob tem pa izrazil upanje, da se tak način reševanja ne bo ponovil. Oglasil se je tudi venezuelski predsednik, Hugo Chavez, in potarnal nad preveč ameriškimi vojaki na Haitiju, na drugi strani pa naj bi po njegovem primanjkovalo medicinskega osebja.

Gvatemalska policija išče nekdanjega predsednika države, Alfonsa Portillo, za katerega so Združene države Amerike že pred časom zahtevale izročitev. Portillo je na muhi Združenih držav zaradi domnevnih denarnih prevar že vse od njegovega predsednikovanja. Leta 2004 pa je, potem ko se mu je iztekel mandat in z njim povezana imuniteta, emigriral v Mehiko. Gvatemalsko sodišče je sicer ameriško zahtevo po izročitvi Portilla sprejelo v petek in s tem policiji prižgalo zeleno luč pospešeni iskalni akciji.

Italijanski minister za javno upravo, Renato Brunetta, se je odločil težave z neosamosvojenimi sinovi in hčerami, ki sobivanje s starši potegnejo v krepka trideseta, rešiti z denarnimi spodbudami. Predlagal je, da bi bili mladostniki po osemnajstem letu, ki bi se odselili od staršev, nagrajeni s petsto evri pomoči v obliki posojil, olajšav in drugih dohodkov. Predlog o denarnih spodbudah je kot korenček prišel, potem ko je italijanska javnost pred časom glasno zavrnila Brunettijevo palico v obliki predloga zakona, s katerim bi mlade Italijane prisilili k hitrejši osamosvojitvi. Podobno kot prvi utegne nerealiziran ostati tudi drugi predlog ministra za javno upravo. Italijanska vlada se je namreč od ministrovega predloga že distancirala in ga označila kot njegovo zasebno pobudo.

Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije je zadržke do preoblikovanja Kapitalske družbe oziroma njene privatizacije ponovno in še tretjič izrazila premierju Borutu Pahorju. Kaj jih moti pri preoblikovanju Kada in kaj pričakujejo od Pahorja, nam je povedal predsednik Konfederacije, Branimir Štrukelj.

Nedeljski medijski termini so bili precej okupirani z umestitvijo Antona Stresa za novega ljubljanskega nadškofa, kar ni želela zamuditi slovenska politična elita. Tako so besede o dobroti, ljubezni in razumevanju v prvih vrstah poslušali predsednik vlade, predsednik republike, ljubljanski župan, predsednik vrhovnega sodišča, pa tudi predstavniki vojske in policije. Za razliko od njih se direktor urada za verske skupnosti Aleš Gulič tega cerkvenega dogodka ni udeležil. Takole je pojasnil svojo odločitev:



Vprašali smo ga, ali se mu zdi primerno, da se nosilci najvišjih političnih funkcij udeležujejo takšnih cerkvenih dogodkov ravno kot nosilci funkcij in ne kot običajni državljani:



Kako pa Gulič gleda na prisotnost slovenske vojske in policije na umestitvi? Kakšna je praksa na tem področju?



Komentarji
komentiraj >>