Študentje spet jočemo. Komaj smo vstopili v novo leto, že so se voljenim predstavnikom vlile solze. Ob nezaslišani aroganci ministra Svetlika namreč. Oči so rdeče, solze pa malo da ne krokodilje. Gre za Zakon o malem delu, posledično pa tudi za finance in hipotetično zapiranje pipce obstoječega študentskega organiziranja, financiranja in trobljenja. Poglejmo si tok ogorčenja. Študentska organizacija Slovenije je ogorčena nad potezami Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Ogorčenje se na MDDSZ zliva skozi novi zakon, ki naj bi urejal študentsko delo, ki pa ga študentje omenjene organizacije v celoti zavračajo, saj je pripravljen na nerealnih, bojda celo zlaganih temeljih.

S posmrkanimi in od solz vlažnimi robčki so se študentje obrnili celo na samega predsednika Vlade Republike Slovenije, Boruta Pahorja, in ob tem s hlipavimi glasovi jasno povedali, da dokler se študentska problematika ne prične reševati celostno, nikakor ne moremo pristopiti k pogovorom o malem delu. Zakon bo, po analizi ŠOS-a, izjemno poslabšal socialni položaj študentov, seveda pa tudi medijski, turistični in nekaterim celo blaginjski položaj.

Deloma so študentje organizacije potolaženi, saj se ja toplota ognja, ki je gorel v Kranjski Gori, razširila tudi do študentov. Borut, Pahorjev namreč, je prepoznal pomembnost študentskih prizadevanj in študente 27. januarja tudi povabil na pogovor. V redakciji srčno upamo, da Jadranka ne bo zamerila in zagnala val ljubosumja, medtem ko se bodo Borutu kazale brhke študentke, ki bodo točile bridke solze poslabšanja socialnega položaja študentov.

Obstoječo problematiko so zaznali tudi bolj politično aktivni, seveda mainstreamovsko, sicer pa zimsko zamrznjeni podmladki, ki se velikodušno borijo za nas hlapce in naše pravice. Po njihovem pa verjetno še za človeštvo in obče dobro in oh in sploh. Torej, kolaboracija vseh podmladkov je potekala 18. januarja, ko se je šest strankarskih podmladkov prvič sestalo skupaj. Ne dvomimo v delovno vnemo strankarskih mladcev, dvomimo pa v stavek, ki se je zarekel Jerneju Vrtovcu, da je njihovo vodilo delo za dobrobit vseh mladih. Zakaj so se podmladki sestali, nam bo povedal Marko Kastelic, predsednik Mladega foruma:






O študentskem delu, kot ključnem faktorju, ki je podmladke spravil na kup Jernej Vrtovec, predsednik Mlade Slovenije, podmladka NSi:



O alternativah ter kaj malo počnejo v Mladem forumu, Kastelic:




V dobrobit vseh nas se bo tako povečeval nadzor prek enotnega vodenja evidenc o vpisu študentov. Nas blagostanje je kakopak povezano tudi z denarjem, ki kaplja, teče in lije iz naslova študentskega dela, ta pa bi se po njihovem razdeljeval prek razpisa, ki bi ga vodila posebna komisija, ne pa, da se sredstva deli neposredno preko študentske organizacije. Sedaj je možno razumeti ŠOS, saj so jih vsi »bolj politični mladci« tako rekoč pohodili - ker bi tudi oni radi bili v komisijah, ker bi tudi oni radi delili denar, ker bi tudi oni radi komisarnine, sernine in ostale kapljice, ki kapljajo iz naslova študentskega dela. Ali so denar zavohali tudi podmladki? Poslušajmo kaj o slednjem poreče Kastelic:




Kam bi denar vtaknil Vrtovec?



Ker smo že posegli po denarju, nas je zanimalo, kakšna bi bila komisija, ki bi po novem kupčkala s študentskim denarjem. Poslušajmo Kastelica:



Če se že podmladki prebujajo iz zimskega spanja, pa je pomlad še vedno globoko zamrznjena, je pa vsaj dan opazno daljši. Sonce je namreč vzšlo ob 7. uri, 32 minut in 25 sekund, iz našega vidnega polja pa se bo umaknilo ob 16. uri, 56 minut in 33 sekund. Občudujemo ga lahko natanko 9 ur, 24 minut ter 8 sekund. Ker je vesolje velika reč, osončje pa mala in Slovenija še manjša, vam tudi mi obelodanjamo novico, da je naša državica postala sodelujoča država Evropske vesoljske agencije. V petek sta namreč ESA in Slovenija v Noordwijku na Nizozemskem podpisali sporazum, s katerim je Slovenija dobila status sodelujoče države. Dogovor bo tako slovenskim podjetjem, raziskovalcem, študentom, podmladkom, šouom (šovom), radiom, televizijam in še komu omogočil sodelovati z vesoljsko agencijo v konkretnih projektih.

Prestiž sodelujoče države bojda ESA podeli le tistim državam članicam, ki imajo dovolj raziskovalno-razvojnega potenciala za sodelovanje pri vesoljskih projektih. Da Slovenija izpolnjuje pogoje, se je delegacija agencije prepričala lani ob obisku naše dežele, ko je opravila pregled usposobljenosti slovenskih podjetij in institucij znanja za sodelovanje pri projektih. Da Slovenceljni ne gledamo zgolj v tla, je sicer že pred vstopom v vesoljsko agencijo potrjeval Herman Potočnik Noordung, ki je že na začetku dvajsetega stoletja skupaj zbijal rakete ter popisal Problem vožnje po vesolju – raketni motor. Izumil pa je tudi geostacionarni umetni satelit. Poleg tehnike pa nekdo po imenu Dragan Živadinov iz vesolja ustvarja tudi teater.

Ker pa smo že zašli v teater, ne smemo pozabiti tudi na Vida Pečjaka in njegova znanstvenofantastična dela. Le kdo se ne spomni mladinskega romana Drejček in trije Marsovčki iz leta 1961. V njem Šaš, Maš in Miš Drejčka naučijo, da na svetu nikoli ne bi bilo miru, če bi vsi ljudje mislili, da se vojne ne dajo prepovedati. Pečjak se je po vesolju in znanstveni fantastiki sprehajal še v delih Pobegli roboti, Roboti so med nami, Adam in Eva na planetu starcev, Kam je izginila Ema Lauš, Beg med zvezde in še bi lahko naštevali.

Kdo se bo v Evropski vesoljski agenciji od koga učil, bo torej zanimivo opazovati. Kljub vsemu pa ostajamo pri dejstvu, da bo sonce danes vsekakor zašlo.

Preden zaide pa si privoščimo še razveseljivo novico za doktorske študente. 20. januarja 2010 je minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Gregor Golobič sprejel sklep, da Univerza v Ljubljani izpolnjuje pogoje za sofinanciranje doktorskih študijskih programov 3. stopnje, ki so bili prijavljeni na razpis za sofinanciranje v študijskem letu 2009/10: Biomedicina, Bioznanosti, Elektrotehnika, Grajeno okolje, Humansitika in družboslovje (Prevodoslovje), Izobraževanje učiteljev in edukacijske vede, Kemijske znanosti, Kineziologija, Matematika in fizika, Računalništvo in informatika, Socialno delo, Statistika, Strojništvo, Tekstilstvo, grafika in oblikovanje, Teologija, Varstvo okolja. Blagor njim, ki so sofinancirani!

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Ali Evropska unija z Lizbonsko pogodbo odrašča tudi kot diplomatka? Na to vprašanje vam bodo v sredo, 27. januarja v Centru Evropa na Dalmatinovi 4 v Ljubljani odgovarjali dr. Ljubica Jelušič, dr. Bojko Bučar, Zijad Bećirović ter neimenovani Predstavnik Ministrstva za zunanje zadeve. Razprava se ima zgoditi ob 17. uri.
Tisti bolj ustvarjalni lahko izdelujete evropske pustne maske. Pri izdelovanju mask, značilnih za pet evropskih držav – Španijo, Italijo, Irsko, Grčijo in Slovenijo, vam bo pomagala pedagoginja Petra Peunik. Svoj ustvarjalni duh lahko izživite v Centru Evropa, v četrtek med 17. in 19.30, na Dalmatinovi 4 v Ljubljani.

V informacijski pustinji sem se sprehajal Francii.