OB SEDMIH

V Londonu je potekala mednarodna konferenca o pomoči Jemnu. Povod zanjo je bil spodletel božični teroristični napad na ameriško potniško letalo in posledični strah mednarodne skupnosti, da bi ta najrevnejša arabska država utegnila postati trajno oporišče Al Kaide. Na srečanju so predstavniki kakih dvajsetih zahodnih in arabskih držav, Združenih narodov, Svetovne banke in Mednarodnega finančnega sklada sklenili, da je potrebno skupaj z jemensko vlado okrepiti demokratične in ekonomske reforme. Samo vojaška akcija namreč ne bo preprečila nestabilnosti na širšem območju Adenskega zaliva.

Predstavniki Jemna so pozdravili konferenco, a hkrati posvarili pred prikazovanjem Jemna kot propadle države. Zunanji minister Abu Bakr al-Qirbi je ponovil zahtevo po mednarodni pomoči, vendar ne na račun suverenosti. Ameriške vojaške baze na jemenskih tleh naj tako ne bi prišle v poštev. Precej kritičnih besed je srečanju namenila Arabska liga, ki nanj ni bila povabljena. Sprašuje se, kako je mogoče v nekaj urah doseči rešitev za Jemen.

V Bangladešu so z obešenjem usmrtili pet bivših vojaških častnikov, ki so leta 1975 v vojaškem udaru umorili šejka Mujibura Rahmana in njegovo skorajda celotno družino. V odsotnosti je bilo na enako kazen obsojenih še šest sostorilcev. Rahman je leta 1971 popeljal Bangladeš v neodvisnost od Pakistana. Pučisti so do leta 1998 uživali naklonjenost oblasti, nato pa je na volitvah zmagala Rahmanova hči Hasina. Kaznovanje morilcev svojega očeta je postavila za eno izmed prioritet svojega mandata, kar pa ji je z vmesno izgubo oblasti uspelo šele letos.

Vlada bo obravnavala predlog sprememb zakona o začasnem znižanju plač funkcionarjev. Predlog predvideva podaljšanje ukrepa vse do konca leta, in ne samo do enaintridesetega marca, kot je bilo sprva uzakonjeno na podlagi dogovora s sindikati. Ukrep naj bi pomagal blažiti jebeno finančno in gospodarsko krizo, njegovo podaljšanje pa bi prineslo dobra dva milijona evrov bruto prihrankov.

OB OSMIH

Po več mesecih politične krize je v Hondurasu prisegel novi predsednik Porfirio Lobo. Dobršen del mednarodne skupnosti je izpodbijal legitimnost novemberskih volitev, zato si novi predsednik želi ponovne navezave stikov predvsem z južnoameriškimi državami. Takoj po prisegi Loba je Honduras zapustil njegov predhodnik Manuel Zelaya, ki je bil junija odstavljen v vojaškem udaru. Zatočišče mu je ponudila Dominikanska republika, na letališču pa se je od njega poslovila množica pristašev. Honduraški parlament je že predtem sprejel odlok o amnestiji tako sodelujočih v puču kot tudi Zelaye, ki so mu grozile obtožbe o veleizdaji.

Po konferenci o Jemnu bo v Londonu na vrsti še Afganistan. Zunanji ministri sedemdesetih držav bodo poskušali najti odgovor na vprašanje, kako pospešiti obnovo te države. Po pričakovanjih bo najburnejšo debato spodbudil predlog afganistanskega predsednika Hamida Karzaja o reintegraciji zmernih talibov. Do načrta so najbolj skeptični trenutni okupatorji – Združene države Amerike in podnajemniška zveza NATO – medtem ko so mu naklonjene države v regiji.

V Iranu so usmrtili dva privrženca opozicije, ki sta bila priprta v nemirih po zadnjih predsedniških volitvah. Iranska tiskovna agencija poroča, da je šlo za člana oborožene skupine in sovražnika boga.

Poslanci Slovenske demokratske stranke in Slovenske ljudske stranke bodo najverjetneje danes vložili predlog ustavne obtožbe proti predsedniku države Danilu Türku. Povod zanjo so našli v Türkovem odlikovanju Tomaža Ertla za zasluge v akciji Sever, s čimer naj bi kršil drugo poglavje ustave, ki govori o človekovih pravicah.

OB DEVETIH

Ernest Bai Koroma, predsednik Sierra Leoneja, je verbalno obračunal s člani svojega vladnega kabineta. Njegov običajno nasmejani obrazni profil se je umaknil besu nad korupcijo, kateri naj bi se vdajali ministri in drugi vladni uslužbenci. Koroma je na volitvah leta 2007 zmagal z obljubo boja proti korupciji, sedaj pa se širijo govorice, da imigrantski uradniki množično prodajajo potne liste te države za nekaj sto dolarjev, davčni uslužbenci pa gledajo skozi prste podjetjem z energetskimi surovinami. Ulični plebs je predsednikovo govoranco pozdravil, postavlja pa se vprašanje, zakaj njegovih podrejenih ni doletela tudi kakšna ostrejša sankcija od nekaj krepkih besed.

Novi odposlanec Združenih narodov v Afganistanu je postal Staffan de Mistura, ki je bil nazadnje na visokem položaju v Svetovnem programu za hrano. Trinšestdesetletni imetnik italijanskega in švedskega pasoša ima bogate izkušnje s kriznimi območji, saj je bil v enaki vlogi tudi v Iraku. Nasledil bo Norvežana Kaija Eideja, kateremu so pogosto očitali pretirano naklonjenost do afganistanskega predsednika Hamida Karzaja.

S Haitija v skromno protiutež siceršnjemu sranju še vedno prihajajo zgodbe o čudežnih rešitvah. Nazadnje so reševalci po petnajstih dneh od potresa izpod ruševin potegnili sedemnajstletno dekle. Preživela je, kakopak, zahvaljujoč coca-coli, ki jo je imela pri sebi.

Po torkovem odstopu Karla Erjavca z mesta ministra za okolje in prostor bo Desus na seji izvršnega odbora ocenil trenutno situacijo. Kljub obtožbam o tretjerazredni vlogi stranke in političnem žaganju ministra ne gre pričakovati njihovega izstopa iz vladnega koalicije, bo pa mogoče več znanega o kandidatu za novega ministra.

OB DESETIH

Pariško sodišče naj bi danes podalo razsodbo v primeru umazane kampanje, katere žrtev je bil sedanji predsednik Nicolas Sarkozy. Leta 2007 naj bi ga takratni premier Dominique de Villepin pred predsedniškimi volitvami, na katerih sta oba kandidirala, skušal očrniti z neutemeljenimi obtožbami o korupciji.

Pred ameriškim sodiščem se je za nedolžnega izrekel David Coleman Headley. Tožilstvo ga obtožuje, da je pomagal načrtovati predlanski teroristični napad v Mumbaju, ki je terjal sto sedeminštirideset življenj. Headley, ki je sicer pakistanskih korenin, je bil že pred časom obtožen tudi načrtovanja atentata na danskega avtorja karikatur o preroku Mohamedu.

Severnokorejske oblasti so sporočile, da so zaradi nezakonitega prihoda v državo aretirale ameriškega državljana. To je že četrti takšen primer v zadnjem letu. Nazadnje je bil takoj po prečenju zaledenele mejne reke med Kitajsko in Severno Korejo pohopsan Robert Park. Na božični dan si je zaželel izraziti svoje nestrinjanje z represijo v komunistični državi.

Na Filozofski fakulteti so se pod geslom „Kulture v dialogu“ začeli pedagoško – andragoški dnevi. Strokovnjaki in ostali sodelujoči bodo poskušali doreči, kako poučevati različnost, kako ustvarjati inkluzivne prostore sobivanja in kako zagotoviti pravično obravnavo oseb, ki kakorkoli odstopajo od povprečja.