OFF NAPOVEDNIK

V eni od britanskih veleblagovnic so zelo poostrili pogoje vstopa v trgovino oziroma so uvedli kodeks oblačenja. To so naredili zato, ker imajo očitno v bližnji okolici zelo zaspane sosede, ki so večkrat po nakupih prišli kar v copatih in pižami. Sicer lastnikov podjetja to na začetku ni motilo, saj so tudi od ljudi v pižamah imeli dobiček. So se pa hitro ustrašili za svoj dobiček, ko so se začele druge stranke – domnevno primerno oblečene – pritoževati zaradi domnevno nepravilno oblečenih strank. Veleblagovnice niti ne zanima, če je res tako sporno iti v trgovino v pižami in copatih, a če to moti druge stranke, potem je stvar pač potrebno prepovedati.

Predstavnik podjetja je sicer še pripomnil, da pri pravilih ne bodo preveč rigorozni, in to z naslednjim stavkom: "Nismo nočni klub s strogimi pravili oblačenja, kavbojke in športni copati so seveda več kot dobrodošli. Vendar pa prosimo stranke, naj ne hodijo več po nakupih v spalnih srajcah in pižamah." Morda pa se bo kaj hitro zgodilo, ko bo varnostnik sam ocenil, da je majica od nekoga podobna spalni srajci in ta zato ne bo mogel vstopiti v štacuno.

Berete OFF program Radia Študent, ki mu ni mar, če človek v trgovino vstopi v pižami. Da le ne kupi ničesar!

OFF PROGRAM

V Londonu se začenja konferenca o Afganistanu, na njej pa naj bi določili potek prenosa odgovornosti za varnost v državi na afganistanske oblasti. To bi po mnenju politikov omogočila reintegracija zmernih talibanov, afganistanski predsednik Hamid Karzai pa pod terminom `zmerni talibani` misli predvsem na tiste, ki so na strani upornikov zaradi denarja in ne zaradi ideološke prepričanosti. Tako bi jim ponudili denar in nova delovna mesta, zaradi česar naj bi ustanovili nov sklad za reintegracijo talibanov. Cilj je tudi določitev časovnih zavez Karzaieve administracije, kdaj naj bi bila sama zmožna zagotavljati varnost.

Afganistanska vlada bi morala biti sposobna zagotavljati varnost že tam nekje do konca prihodnjega leta, kar je utopično pričakovati, saj je sam Karzai dejal, da bodo pomoč tuje vojske potrebovali še okoli 15 let. Vodje talibanov so konferenco že označili za zapravljanje časa in mednarodne sile pozvali, da nemudoma umaknejo svojo vojsko iz Afganistana. Ta je na vrhu držav s stopnjo korupcije, predvsem zaradi katastrofalnih plač in splošnega kaosa.

Zimbabvejsko vrhovno sodišče je zavrnilo odločitev okrožnega sodišča, ki se je izreklo proti zemljiški reformi predsednika Roberta Mugabeja. Uveljavitev odločitve okrožnega sodišča bi bila po besedah sodnika Bharata Patela v nasprotju z javno politiko te države. Belopolti veleposestniki so hoteli, da sodišče v Harareju odloči v prid sodišča organizacije Južnoafriške razvojne skupnosti, ki je razsodilo, da naj bi se večina kmetovalcev neovirano vrnila na svoja bivša posestva. Večina zemljišč belopoltih je bila v zadnjih desetih letih zasežena, saj so jih dobili v času kolonializma, temnopolte pa prisilili, da se poslužujejo manjših in slabših zemljišč. To je bil tudi razlog za oborožen upor v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Kritiki Mugabeja pa trdijo, da je zemljiška reforma še poslabšala ekonomsko stanje v tej državi, ki ne zna priti iz več let trajajoče gospodarske recesije.

Severna Koreja naj bi tudi danes izstrelila raketo blizu sporne obalne meje z Južno Korejo, a ta ni reagirala. Po besedah predstavnikov Pjonjanga pa gre samo za običajne letne vojaške vaje. Je pa Severna Koreja pridržala tudi državljana Združenih držav Amerike, ki je v to državno nelegalno vstopil preko Kitajske, njegove identitete pa še niso razkrili. Sicer Severna Koreja trenutno zadržuje tudi Američana Roberta Parka, ki je na teritorij Severne Koreje iz Kitajske preko zmrznjene reke vstopil konec decembra lani, in sicer zato, da bi izrazil protest proti represiji, ki jo izvaja ta azijska država. Združene države bi z njim rade vzpostavile kontakt preko švedske ambasade, ki v Pjonjangu zastopa interese Amerike. Več o dogajanju preko luže pa redna poročevalka Radia Študent iz Združenih držav Amerike, Lidija Poljaček.



Z vojaškim pučem strmoglavljeni honduraški predsednik Manuel Zelaya je po štirih mesecih zadrževanja na brazilskem veleposlaništvu zapustil domovino. To se je zgodilo kmalu po tem, ko je po spornih novembrskih volitvah kot novi predsednik prisegel Porfirio Lobo, veleposestnik konservativne Nacionalne stranke. Lobo je Zelayi obljubil, da mu bo zagotovil varnost pri zapuščanju Hondurasa. Zelaya je šel v izgnanstvo v Dominikansko republiko, kjer se je že zahvalil dominikanskemu ljudstvu za gostoljubje. Dodal je še, da je zadnje štiri mesece živel kot v zaporu, pri tem pa ga je podprl dominikanski predsednik Leonel Fernandez, za katerega je Zelaya simbol demokracije v Latinski Ameriki. Fernandez je ponovno obsodil junijski državni udar v Hondurasu.

V Iranu so obesili dva protivladna protestnika, ki so ju lani oktobra obsodili na smrt zaradi sodelovanja na demonstracijah proti takrat ponovno izvoljenemu predsedniku Mahmudu Ahmadinedžadu. Tožilstvo je obsojenca Mohameda Zamanija in Areša Rahmanipurja označilo za mohareba oziroma Alahova sovražnika, ki sta hotela prevrat v islamski republiki. Na smrt je sicer obsojenih še devet ljudi, ki domnevno pripadajo monarhističnim skupinam opozicijskih mudžahidov.

Izvršni odbor DeSUS-a je sklenil, da ostajajo v koaliciji, bi pa radi bili bolj enakopraven član vlade, saj je po mnenju poslanca DeSUS-a, Vasje Klavore, več govora o levem trojčku kot pa o vladajočem četvorčku. Odbor je podprl tudi predsednika stranke, Karla Erjavca, in določil kandidata stranke za okoljskega ministra. To je na koncu vendarle sedanji poslanec in župan Slovenj Gradca, Matjaž Zanoškar, v primeru njegove potrditve na ministrski stolček pa bi z Erjavcem samo presedlala in bi Karl zasedel njegovo mesto v parlamentu. Zanoškar bi lahko tudi odstopil kot poslanec - če mora biti Erjavec ali član vlade ali parlamenta - in se popolnoma posvetil funkciji župana Slovenj Gradca, ki jo bo v primeru ministrskega stolčka moral zapustiti.

Okrožno sodišče v Ljubljani je Igorju Bavčarju zaradi preiskave, ki poteka zoper njega, prepovedalo razpolaganje z lastniškim deležem v družbi FB Investicije. Sklep o zamrznitvi Bavčarjevega lastniškega deleža v FB Investicijah je povezan s preiskavo suma zlorabe položaja in pranja denarja pri lastninjenju Istrabenza. FB Investicije, ki so v lasti Bavčarja, pa obvladujejo oseminsedemdeset odstotkov Maksime Hoding. Ta je lani prvega aprila razglasila insolventnost in je 22,4-odstotni lastnik Istrabenza, oba pa sta v prisilni poravnavi. Bavčar se bo na odločitev sodišča pritožil, prav tako pa domnevno dokazal svojo nedolžnost.

Poslanci Slovenske demokratske stranke in Ljudske stranke so tudi uradno vložili predlog ustavne obtožbe predsednika Danila Türka. Razlog je podelitev državnega odlikovanja nekdanjemu republiškemu sekretarju za notranje zadeve, Tomažu Ertlu, zaradi akcije Sever. Ker naj bi bil Ertl po mnenju SDS in SLS odgovoren za sistematično kršenje človekovih pravic, je Türk domnevno s podelitvijo priznanja Ertlu kršil ustavo. Na vložen predlog ustavne obtožbe se je že odzval predsednik parlamenta, Pavel Gantar, ki pravi, da predlog nima veliko možnosti za uspeh v Državnem zboru. Po njegovem je predlog, ki navaja kar 34 kršitev ustave, sicer legitimen, vendar ima politično konotacijo, v tem duhu pa bo po njegovem tudi potekala razprava v parlamentu nekje na začetku marca.

Mednarodni center za promocijo podjetij ob šestih zvečer v svojih prostorih na Dunajski 104 organizira okroglo mizo z naslovom 'Koebenhavnski sporazum: en, korak naprej, dva koraka nazaj?'. Več o okrogli mizi nam je povedal Aleš Dakič, projektni menedžer za okolje pri Mednarodnem centru za promocijo podjetij.