Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
DPU poročilo - Magdalena Stanimirović (2645 bralcev)
Torek, 26. 1. 2010
DPU



V četrtek, 21. januarja, je v sklopu predavanj Delavsko punkerske univerze predavala filozofinja Magdalena Stanimirović, podiplomska študentka primerjalnih študij kultur in idej na Znanstveno raziskovalnem centru v Ljubljani. Predavanje z naslovom Homo Academicus je posvetila tematizaciji problematike šole kot ideološkega aparata ekonomije skozi Bourdieujev sociološki teoretski aparat.

Uvodni del predavanja je bil posvečen poudarku, da šole ne moremo enostavno omejiti zgolj na oznako nosilke produkcije in reprodukcije znanja v obliki veščin in spretnosti, ki služijo transformaciji otrok in mladih v kompetentno delovno silo. V izobraževalnem procesu se namreč srečamo še z nekim heterogenim dodatkom, ki presega funkcijo šole kot golega aparata (re)produkcije znanja. Detektirani heterogeni presežek, ki je v funkciji legitimiranja obstoječe ureditve, se kaže v samem načinu, po katerem otroci in mladina postajajo delovna sila - takšna, ki ustreza obstoječim delovnim razmerjem in produkcijskemu načinu.

Iz naštetih razlogov je predavateljica problematiko šole konceptualizirala na osnovi Bourdieujevega pojma polja. Gre za večdimenzionalni prostor, ki je konstruiran po principu diferenciacije ter distribucije lastnosti in dobrin, karakterističnih za dani družbeni univerzum. Znotraj polja poteka aktivni boj nasprotujočih si sil ter cirkulacija kapitala, ki se lahko inkorporira v družbeni, ekonomski ali kulturni formi. Habitusi kot sistemi trajnih dispozicij pri tem igrajo vlogo posrednika. Vpletenim v procesu zagotavljajo orientacijo in pre-poznanje lastnega položaja v družbenem prostoru.

Akademsko polje, o katerem je v nadaljevanju govorila predavateljica, tako kot vsako drugo polje zahteva posebno pravico do vstopa v svojo notranjost. Omenjene pravice pa si ni moč izgotoviti zgolj z intelektualnim kapitalom. Akademski kapital, ki cirkulira znotraj akademskega polja in ki postavlja možnostne pogoje za vstop v njegovo notranjost, je kombinacija heterogenih odnosov med družbenim, ekonomskim in intelektualnim kapitalom. Ti se manifestirajo v različnih formah, ki vključujejo vse od osnovnih družinskih, socialnih, družbenih in izobrazbenih determinant, pa do kapitala ekonomsko-politične moči. Na podlagi tega ni težko zaznati neuravnotežene distribucije različnih oblik kapitala znotraj akademskega polja. Na ta način se v akademskem polju producirajo in reproducirajo neenaki odnosi - tako med osebjem znotraj fakultet kot tudi med različnimi fakultetami.

Nazadnje - kdo je v opisani zgodbi zloglasni Homo Academicus? V nasprotju s spontanimi predstavami tradicionalnih figur, kot je denimo libido sciendi reprezentiran v figuri icarus academicus, pa Homo Academicus ne predstavlja nobene partikularne figure, pač pa ostaja prazna, desubstancializirana kategorija. Homo Academicus je prezentacija utelešenega polja, inkorporiranega v vseh agentih, ki so v njem prisotni: od figure suhljatega samotarskega modreca, ki v nočni halji požira knjige, figure akademskega profesorja, pa vse do figure marljivega ali nemarnega študenta.

Naslednje predavanje Delavsko-punkerske univerze iz cikla Šola kot ideološki aparat ekonomije bo v četrtek, 28. januarja, ko se bo filozofinja Katja Kolšek spopadla z vprašanjem vloge države, prava in razrednega boja v Althusserjevem pojmovanju ideologije.


Poročilo je napisal Sašo Furlan.



Komentarji
komentiraj >>