Poročilo s predavanja DPU

V četrtek, 28. februarja 2010, je v sklopu 13. letnika Delavsko-punkerske univerze predavala filozofinja Katja Kolšek, ki slovi predvsem po svojem dobrem poznavanju dela Louisa Althusserja. V predavanju se je spopadla z vprašanji vloge države, prava in razrednega boja v Althusserjevem pojmovanju ideologije.

Louis Althusser je nekje v sredini svoje pisane biografije zaslovel kot eden najbolj inovativnih, a tudi kontroverznih interpretov Marxove teorije. Njegov teoretski opus pa se ne začne in konča s slavno Ideologijo in ideološkimi aparati države, kot to zmotno velja v naših logih. Ob razdelavi Althusserjeve koncepcije ideologije se je predavateljica oprla na dve drugi, za razumevanje Althusserjeve misli vsaj tako pomembni besedili. Ti sta tekst Marx v svojih mejah in tekst O reprodukciji.

Obema tekstoma je skupno to, da dodatno osvetljujeta pomembnost sfere reprodukcije za obstoj in ohranitev obstoječih produkcijskih razmerij. Poleg omenjenega pa je v tekstu Marx v svojih mejah moč zaslediti še nekoliko konkretnejšo tezo, ki se je ostalim marksistom izkazala za posebej sporno: tezo, da je država razvezana od razrednega boja. To pomeni: v pogojih kapitalizma je država vselej že razredno opredeljena, je vselej že kapitalistična država.

V tekstu Marx v svojih mejah Althusser razglasi krizo marksizma, utelešeno v evrokomunističnih tendencah komunističnih partij, ki so ravno v tistem obdobju prevladale. Evropske komunistične partije so tedaj dokončno opustile svojo dotlej tradicionalno zahtevo diktature proletariata oz. prevzema oblasti in jo zamenjale s programom sodelovanja v parlamentarnih spletkah svojih držav.

Althusser na tej točki zatrdi, da takšna strategija parlamentarizma ni nič manj kot izdaja vsega, za kar so se komunisti skozi zgodovino borili. To prikaže prek razdelave Marxove uporabe stroja kot metafore, s katero je skušal obrazložiti delovanje države. Država je stroj, ki predeluje presežno silo vladajočega razreda v njegovo moč, politično, pravno in ideološko. Država kot stroj za reprodukcijo obstoječih produkcijskih razmerij pomeni, da jo je nemogoče vpreči, ne da bi ona vpregla nas. Kar si je potrebno vnovič zadati, pravi Althusser, je ukinitev države in zamenjava diktature nekaterih z diktaturo mnogih.

Če torej drži, da je država razvezana od ekonomije - razrednega boja -, kaj to pomeni za tezni naslov letošnjega letnika Delavsko-punkerske univerze, ki se glasi »Šola kot ideološki aparat ekonomije«? Ali res lahko govorimo o instituciji šole kot o ideološkem aparatu, ki se je izognil posredovanju države in postal neposredni talec ekonomije? Predavateljica je takšen scenarij zavrnila, ni pa zamižala pred prevlado ekonomske neoliberalne ideologije, ki se je utrdila v zadnjih desetletjih. A razlogi zanjo se po njenem ne skrivajo v prekrivanju sfere reprodukcije s sfero produkcije. Skrivajo se v zatonu šole kot privilegiranega ideološkega aparata in postopnega prepuščanja tega mesta drugim ideološkim aparatom države, denimo tehnokratskemu.

Naslednje predavanje Delavsko-punkerske univerze bo v četrtek, 4. februarja, ko se bo dr. Damijan Štefanc, asistent na oddelku za pedagogiko na ljubljanski Filozofski fakulteti, spopadel z negativnimi učinki kompetenčnega diskurza, ki je že dodobra zagrizel v slovenski izobraževalni sistem.

Poročilo je spisal Rok Kogej.