Ponovno se je zgodil Vegrad. Izplačilo plač delavcem je tudi za mesec januar zamujalo dobra dva tedna. Naj spomnimo, spontana stavka delavcev podjetja se je zgodila v začetku januarja, ko so delavci za nekaj ur dvignili lopate in krampe ter od vodstva zahtevali izplačilo nadur, regresa za preteklo leto, nekateri delavci pa tudi plače za dva meseca. Vodstvo je zahteve zaposlenih zavrnilo kot neutemeljene. Ta mesec se zgodba ponavlja. Šest bank je podjetju blokiralo račune, zaposleni pa naj bi plače dobili šele včeraj. Plače naj bi v podjetju zagotovili s pomočjo posojila. Neplačan pa naj bi še vedno ostal del plač za december, ki naj bi jih delavci dobili potem, ko se bodo likvidnostne razmere izboljšale. Sindikalni predstavnik delavcev Vegrada, Samo Mastnak, je pritrdil vodstvu, da podjetju ne grozi stečaj.

Težaven finančni položaj Vegrada pa ni edinstven v slovenskem gradbenem sektorju. Slovenski gradbeni velikani so v krizo, ki je v gradbeništvu nastopila že leta 2008, vstopili povsem nepripravljeni. Zadolženost pri bankah, slabo zavarovana posojila, plačilna nedisciplina in visoki stroški obresti so brez razlike udarili po podjetjih. Zadolženost največjih podjetij naj bi v letu 2007 znašala kar oseminosemdeset (88) odstotkov premoženja podjetij oziroma 1,77 milijarde evrov dolgov in obveznosti. Gradbeniki s prstom že dve leti kažejo na banke, ki ne omogočajo dolgoročnih virov financiranja. Za rešitev velikih pa se kot mana kažejo velike gradbene investicije države, od Termoelektrarne Šoštanj, drugega bloka nuklearke, do obnove slovenskega železniškega sistema.

Kakšen je sploh položaj, v katerem se je znašlo slovensko gradbeništvo? Prisluhnimo ekonomistu Jožetu Mencingerju:



Vlada, ki je v parlamentarno kolesje poslala predlog zakona o minimalni neto plači, je delavcem v gradbenem sektorju nedvomno poslala pozitiven signal. Številke nam bo predstavil sekretar sindikata gradbenih dejavnosti, Oskar Komac:



S sogovornikom iz obrtne zbornice Slovenije, podpredsednikom sekcije gradbincev, Francem Bukovcem, smo osvetlili težave, s katerimi se pri sodelovanju z večjimi gradbenimi podjetji soočajo manjša podjetja in samostojni podjetniki:



Težava problematičnih pogodb naj bi bila prisotna pri kar 70 odstotkih vseh pogodb med večjimi podjetji in podizvajalci. Kaj lahko pričakuje podizvajalec, ki podjetju zaračuna tudi zamudne obresti? Kljub temu, da je na strani podizvajalca zakon, lahko pričakuje, da ga večje podjetje ne bo več povabilo k izvajanju naslednjih projektov. Kot pravi Bukovec, je to začaran krog:



Težava financiranja je torej sistemske narave, saj lahko večji izsiljujejo manjše. Kakšna je predlagana rešitev? Franc Bukovec:



Širšo sistemsko rešitev pa naj bi omogočil predlog nove jamstvene sheme, ki jo pripravlja ministrstvo za finance. Lanskoletna je neslavno propadla tako zaradi dolgotrajnega odločanja v parlamentu kot njene nedodelanosti. Nova shema naj bi omogočila financiranje razvoja podjetij in hkrati zaščitila banke. A kritiki že danes opozarjajo, da jamstvena shema ne bo zmanjšala bremena slabih posojil. Gradbena podjetja bi se morala prestrukturirati, a strah bank, da bodo izgubile svoj denar, je tisti, ki bo še vedno glavni dejavnik pri dodeljevanju likvidnostih sredstev gradbenim mastodontom.

Ali je do poka nepremičninskega trga že prišlo ali ne? Na vprašanje je skušal odgovoriti ekonomist Bogomir Kovač:

Je torej slovenski gradbeni sektor preobsežen? Bogomir Kovač:



Za konec pa se ponovno vrnimo k Vegradu. Podjetje bi moralo do konca januarja v last in posest mestni občini Ljubljana predati 119 stanovanj v šišenskih Celovških dvorih. Več nam bo povedala Jožka Hegler, direktorica stanovanjskega sklada:



Po izračunih bo enomesečna zamuda Vegrad stala okoli dvesto petdeset tisoč (250.000) evrov ali 9.500 evrov dnevno. V gradbincu so obljubili, da bo soseska končana 26. februarja. Penali bodo še dodatno povečali likvidnostne težave Vegrada. Kot sicer zatrjuje vodstvo podjetja in glavni sindikalist Samo Mastnak, stanje ni kritično. Ali je takšno tudi mnenje zaposlenih? Pogovarjali smo se z zaposlenim v podjetju, ki ne želi biti imenovan:



Kultivirala sta vas Igor in Urh.