OFF NAPOVEDNIK
Kultura za narod ni življenjskega pomena le, če je na papirju, platnu, odru ali digitalnem nosilcu. Potrebna je tudi na asfaltu. Poleg Agencije za javno varnost, ki bo v kratkem ustanovljena ob spremembah Zakona o varnosti v cestnem prometu – o čemer bo več govora v Neuradnem listu Radia Študent čez par minut – ljubljanske voznice in voznike v ta namen že krotita dva mobilna merilnika hitrosti, ki sta pristala v rokah mestnega redarstva.

Postopek naj bi bil preprost. Cestnoprometne prestopke – prehitro vožnjo, neupoštevanje signalizacije in podobno - bosta zabeležila na digitalnem traku, lastnik vozila pa bo čez čas na dom prejel plačilni nalog z dokaznim gradivom. Ključni vprašanji sta še dve: kje sta radarja in kakšna sta?

Po ljubljanskih ulicah, cestah, vpadnicah, parkiriščih in obvoznici bosta prežali dve vozili znamke škoda, tipa roomster. Prepoznali pa ju boste – pripravite pisala – po naslednjih dejavnikih: prvo nadzorno vozilo je svetlo-kovinsko sive barve, njegova registracija pa sliši na oznako LJ DJ – 211.

Druga škoda roomster je vinsko rdeča s kovinskim leskom. Njena registrska oznaka pa je LJ DJ – 053. Fotografija obeh je na voljo tudi na spletnem mestu www.radiostudent.si.

Poslušate vsakršni kulturi sovozeči OFF program Radia Študent.

OFF PROGRAM
Proruski kandidat za ukrajinskega predsednika Viktor Janukovič je po nedeljskem drugem krogu volitev danes že razglasil zmago, medtem ko njegova protikandidatka, premierka Julija Timošenko, poraza ne želi priznati. Volilna komisija je sicer sporočila, da je po 94 odstotkih preštetih glasov z 48,35 odstotno podporo v vodstvu Janukovič. Tesno za ovratnik mu diha Timošenkova, ki naj bi po delnih uradnih izidih prejela 46,02 odstotka glasov volivcev.

Razlika je relativno majhna. Kdorkoli pa bo zmagovalec, bo moral po volitvah državo čim prej rešiti iz gospodarske krize. Ukrajina je lani zašla v recesijo, njen bruto domači proizvod je padel za 15 odstotkov, parlament v Kijevu še ni potrdil proračuna za letošnje leto, Mednarodni denarni sklad pa je zamrznil kredite, ki so za državo ključnega pomena.

Nekoliko manj je zadeva komplicirana v Kostariki. Po nedeljskih predsedniških volitvah po dobri četrtini preštetih glasovnic prepričljivo vodi kandidatka vladajoče Stranke narodne osvoboditve Laura Chinchilla, ki so ji volivci namenili okoli 47-odstotno podporo. Na drugem mestu s 23 odstotki glasov sledi opozicijski kandidat Otton Solis, ki je že priznal poraz.

Nekdanja ameriška podpredsedniška kandidatka Sarah Palin v nedeljo v pogovoru za televizijo Fox ni izključila možnosti predsedniške kandidature leta 2012. Pogovor so sicer objavili po njenem sobotnem govoru v Nashvillu, kjer je med drugim povedala, da je Amerika zrela za novo revolucijo.

Poudarila je potrebo po nizkih davkih ter močni nacionalni obrambi in Obamo, v slogu nekdanjega podpredsednika Dicka Cheneyja, obtožila miselnosti, ki je vladala pred 11. septembrom 2001. Po njenem mnenju Obama ni dovolj odločen za uspešno vodenje vojne proti terorizmu, obenem pa je ugibala, da bo Obama za osvojitev drugega mandata sprožil kakšno vojno, morda proti Iranu.



To so bile zadnje posnete besede v sredo, 27. januarja preminulega vojaka, pristaniškega delavca, zgodovinarja, profesorja, misleca in aktivista Howarda Zinna. In memoriam je bil na rožnodolski frekvenci že narejen. Več o njem in od njega pa bomo rekli in slišali ob dvajseti večerni v Pljunkih pozabe.

Evropski poslanci popoldne v Strasbourgu začenjajo februarsko plenarno zasedanje, ki ga bodo zaključili v četrtek. V ospredju bo tokrat glasovanje o novi Evropski komisiji, ki bo na dnevnem redu v torek, najprej pa bodo med drugim razpravljali o letnem poročilu o enakosti spolov. Poročilo za leto 2009 med drugim ugotavlja, da je gospodarska kriza ženskam pustila dodatne posledice tako na trgu dela kot v njihovem zasebnem življenju. Izvajanje načela enakosti bi zato moralo biti po mnenju poslancev vključeno v vse evropske politike, ker lahko le tako dejansko prispeva k izboljšanju položaja žensk v Uniji. Predpogoj za dosego tega cilja je boj proti nasilju nad ženskami, ki je sicer ena od prednostnih nalog španskega predsedovanja.

V sredo bodo poslanci obravnavali poročila o napredku Hrvaške, Makedonije in Turčije na poti v EU ter razpravljali o uvedbi telesnih skenerjev na letališčih. Vse to bo v živo spremljala štiričlanska ekipa Radia Študent, ki se po zadnjih informacijah prebija s salzburškega proti Münchnu. V naslednjih dneh bo stvar podrobno pokrita s poročili in živimi javljanji iz ene od dveh prestolnic naše širše domovine.

Ob prazniku vseslovenske kulture, ki je ni malo, bo v naš eter nekaj malega dodal primorski mehkoteroristični prvak Marko Brecelj. Malo za pokušino:



Nov programski svet RTV Slovenija se bo v torek sestal na prvi seji in tako tudi uradno začel z delom. Kot glavna točka je predvidena izvolitev novega predsednika, ki bo nasledil Staneta Grando. Mandat sveta bo, kot kaže, nekoliko daljši, saj naj bi ministrstvo za kulturo umaknilo novelo zakona o RTV Slovenija, po kateri bi se svet imenoval na novo, in pripravilo novo besedilo. V novem sklicu 29-članskega programskega sveta bo sedelo 21 novih članov, 8 pa jih prihaja še iz starega.

Pretekli mandat programskega sveta je po oceni njegovega predsednika Staneta Grande minil predvsem v znamenju velike neodvisnosti urednikov, zaradi česar po njegovem svet ni mogel uresničiti nekaterih dobrih zamisli. Velika težava je bila po njegovem tudi pomanjkanje sredstev, "zaradi česar je bil potreben posluh sveta tako pri vsebini kot pri programski shemi".

V Sloveniji se je lani povečalo število premoženjskih kaznivih dejanj, predvsem velikih tatvin, ropov in tatvin motornih vozil. Porast premoženjskih kaznivih dejanj je po analizah Avstrije in Nemčije posledica večje odprtosti Evrope in večjega pretoka ljudi, s tem pa tudi storilcev premoženjskih kaznivih dejanj. Pri obravnavanju primerov je bilo ugotovljeno, da gre višjo premoženjsko škodo pripisati predvsem večji količini odtujenega denarja. To bi lahko izhajalo iz dejstva, da ljudje in podjetja več denarja hranijo doma ali v poslovnih prostorih.

Namesto konca APR Frenku Prešernu, ki ga je pred 161-imi leti vzela ciroza jeter, želi rahlo zemljo in miren počitek. Bratskemu štajerskemu radiu MARŠ, ki je v frekvence zavekal pred natanko 20-imi leti, pa vse najboljše.