Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Art-Area 147: razstava Podrte stene škrlatnega salona / Tanja Lažetić (4075 bralcev)
Sreda, 10. 2. 2010
mcolner



V prvi februarski oddaji Arterija sva se avtorja posvetila neposredni refleksiji dveh razstav, trenutno aktualnih v Ljubljani. Za podrobnejši vpogled v ozadje idejnih zasnov sva se pogovarjala tudi z avtorjema razstavnih projektov, kustosom kot avtorjem skupinske razstave in umetnico kot avtorico samostojne razstave. Miha se je podal v galerijo Škuc, kjer je od konca januarja na ogled skupinska postavitev naslovljena 'Podrte stene škrlatnega salona', skozi katero kurator Tevž Logar vodi zgodbo osebne vpletenosti umetnika v lastno delo. Ta se seveda manifestira na skrajno različne načine in prav te različne aspekte je skušal povzeti v svojem širokem mednarodnem izboru.

Ida se je pred današnjim odprtjem samostojne razstave pogovarjala s Tanjo Lažetić, ki je pripravila projekt z naslovom 'Migranti'; slednji skozi preproste in vsakdanje motive tihožitja pripoveduje široko zastavljeno zgodbo trenutne ekonomske in politične realnosti. Njeni migranti so potrošni predmeti, sadje in zelenjava, ki ima za razliko od ljudi možnost prostega prehoda meja. Več o obeh razstavah in avtorjih pa sledi čez nekaj trenutkov v nadaljevanju oddaje Arterija samo na valovih Radia Študent.



V galeriji Škuc se trenutno predstavlja izvirna skupinska razstava, ena tistih kompleksnih tematskih razstav, ki se na podlagi osnovnih vsebinskih izhodišč razgleduje po širši izrazito mednarodni umetnostni produkciji. Kuratorsko jo je zasnoval Tevž Logar, ki se nikakor ni oziral na časovne komponente, starost avtorja, izbrani medij ali geografski prostor. V tem smislu je avtor zasnove in postavitve tu izkoristil lastno kuratorsko svobodo ter neobremenjeno sestavil nabor avtorjev in del, ki iz povsem različnih perspektiv sodijo v to združbo.

werve

Guido van der Werve, Nummer Negen, The Day I didn't Turn with the World, 2007


V prejšnji oddaji je bila na tapeti skupinska razstava v ljubljanski Mestni galeriji, ki je zajela vrsto domačih oziroma lokalnih ustvarjalcev ter je bila na ta način tudi zamejena. Razstava 'Nikjer je najlepše' izkazuje specifični tematski kuratorski koncept; ta predstavlja posamezne primere časovno in prostorsko vezane tematike. V teh primerih se primerjava ponuja sama po sebi.

Če razstava 'Nikjer je najlepše' izhaja iz raziskovanja in izpostavljanja družbenih problematik ali osebnega odnosa do družbene stvarnosti nekega prostora, ki ga deloma zaznamuje, se razstava 'Podrte stene škrlatnega salona' nanaša na celostno dojemanje umetnosti v neposredni povezavi z intimnim življenjem umetnika. Formalno obe manifestaciji izhajata iz podobnega kuratorskega izhodišča, razlikujeta pa se v svojih vsebinskih predpostavkah.

shoba seric

Nebojša Šerić Shoba, Sarajevo - Monte Carlo, 1998

Skupinska postavitev z naslovom 'Podrte stene škrlatnega salona' je zasnovana na podlagi precizno subjektivnega nabora avtorjev, ki svoje osebno življenje neizbežno vpletajo in prepletajo z lastnim ustvarjanjem. Tovrstna zasnova predstavlja različne asociacije in interpretacije, saj ustvarja različne vsebinske nivoje naslombe na osrednji koncept. Ta izhaja iz umetnikov, ki v svojem delu izhajajo iz sebe ali sebe uporabljajo kot osrednji objekt lastnega dela, umetnikov, ki svojo intimno sfero neposredno vklapljajo v svoje ustvarjanje. Vse to se neposredno ujema s paradigmo sodobne umetnosti, ki pravi, umetnost = življenje.

voina

Voina, Decembrists Commemoration, 2008 (dokumentacija akcije; Moskva, 7. september 2008)

Omenjena predpostavka pa je skozi predstavljena dela izražena na več nivojih. Pravzaprav je rdeča nit razstave zgolj nekakšno osnovno vodilo, medtem ko sama dela govorijo zase. Zgodbe in ozadja so skrajno raznolika, gledati pa jih je potrebno ločeno. 'Podrte stene škrlatnega salona' je citat iz Süskindovega romana 'Parfum', ki skozi zanimiv vsebnski obrat metaforično povzema pomembnost slehernika in njegove mentalne prisotnosti. Posameznik je v tem primeru umetnik, obsesivno in brezkompromisno zvest svoji notranji liniji občutenja sveta okoli sebe.

senol

Canan Senol, Fountain, 2000

Razstava se je porodila okoli ideje dela 'Live Art' Željka Jermana, ki ga je po legendi razstavil v edinem oknu svojega zagrebškega ateljeja. To je intimna, neopazna izjava, intervencija iz zasebne v javno sfero, preprosto delo na sledi raziskovanja fotografskega medija v fazi, ko je fotografija že povsem odmaknjena od svojih osnovnih postulatov zamrznitve podobe in zožena zgolj na svoje tehnične zakonitosti. Namesto beleženja podobe je Jerman ustvarjal povsem svoj svet in svoja občutja v obliki brutalno iskrenih, osebno izpovednih izjav. Občutja so bila, neupoštevajoč klasične likovno-estetske parametre, običajno izpisana v obliki kratkih sloganov in opremljena z dodatnimi, povečini najdenimi vsakdanjimi elementi. Tu gre za način kolažiranja, ready madea in lastnih tekstovnih intervencij v enem.

hsieh

Tehching Hsieh, One Year Performance, 1978 / 1979

Življenje tega, zdaj že pokojnega umetnika se je vseskozi odražalo v njegovem ustvarjanju, ki v svoji neposrednosti izhaja iz zlatih časov konceptualne umetnosti. A prav Jermanovo delo je na razstavi najmanjše in najmanj vpadljivo, skoraj skromno, ujeto v lasten okvir, a zato nič manj izpovedno močno. To je bil Jermanov vsakdanji okvir, skozi katerega je videl svetlobo zunanjega sveta in skozi katerega je manifestiral svoja občutja zunanjemu svetu - na videz nepomemben detajl, ki pa ostaja usidran v zavesti senzibilnega posameznika.

genet

Jean Genet, Un Chant d'Amour, 1950

Okoli Jermanovega dela pa se je zvrstila še vrsta umetnikov iz različnih kotičkov sveta ter obdobij. Tu je dolgo prepovedani film 'Un Chant d'Amour' iz leta 1950 kultnega francoskega pisca in režiserja Jeana Geneta, ki iz avtobiografkega stališča govori o homoerotičnih spolnih poželenjih. Tu je romunski avtor Ion Birlandeanu, ki v popolni DIY maniri na način preprostih kolažev komentira stvarnost okoli sebe. Tu je ruska skupina Voina, ki na način javnih akcij opozarja na družbene samoumevnosti v sodobni Rusiji.

Na tej točki tudi začenjamo pogovor s kuratorjem postavitve in koncepta, Tevžem Logarjem, ki je dodatno pojasnil in razkril nekaj skritih kotičkov tega škrlatnega salona.








Pa naj navržem zgolj še nekaj kratkih dejstev o omenjeni razstavi in izbranih umetnikih. Poleg našteth so predstavljeni še Wojtek Doroszuk, pa Igor Grubić, ki je predstavil dokumente izseka lastnega časa. Sodelujejo trije Janezi Janše, ki so eden očitnejših primerov osebnega vstopanja v umetniška dela. Tu je Canan Şenol, pa Nebojša Šerić – Shoba, ki predstavlja lastni podobi v različnih življenskih situacijah. Tu je Guido van der Werve, ki stoji na severnem tečaju in se tako upira naravni gravitaciji. In tu je tudi ekstremno obsesivni Tehching Hsieh, ki je med leti 1980 in 1990 radikalno izvajal serijo celoletnih performansov.

Razstava 'Podrte stene škrlatnega salona' bo v galeriji Škuc na ogled vse do petka 19. februarja letošnjega leta.



Prav v času, ko v eter Radia študent spuščamo oddajo Art-area, v Galeriji P74 odpirajo samostojno razstavo Tanje Lažetić z naslovom 'Migranti'. Na razstavi bo umetnica predstavila prav obsesivno število fotografij bolj ali manj eksotičnega sadja, ki prihaja iz vseh koncev sveta. Na primer kokos iz Brazilije, poper iz Malezije, jabolka iz Čila, banane iz Ekvadorja in tako naprej.

lazetic

Tanja Lažetić, Migranti, 2009

Na prvi pogled je delo precej igrivo, a dejansko predstavlja le še en kamenček v mozaiku svetovne neenakosti. O razstavi smo se pogovarjali z avtorico Tanjo Lažetić:





Toliko za danes o sodobni likovni umetnosti s strani ekipe tokratne Arterije in Radia Študent. Naslednja oddaja se bo zgodila v sredo, 24. februarja, ob isti uri in na isti frekvenci. Oddajo sta vsebinsko pripravila Miha Colner in Ida Hiršenfelder.



Komentarji
komentiraj >>