Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
OFF PLESNIVO - MASLENIH KITOLOVCEV (2673 bralcev)
Petek, 12. 2. 2010
tadejla



OFF NAPOVEDNIK

Vse ljubitelje kulture, še posebej fotografije, ki nameravajo do osemindvajsetega februarja obiskati prestolnico bivše skupne države, spominjamo na razstavo fotografij, ki jih je poškljocal Josip Broz Tito. Približno petsto fotk in dvesto polaroidov, ki so v zadnjem času postali pravi kult, so nedavno odkrili v Muzeju zgodovine Jugoslavije ob selitvi maršalovega arhiva. Znano je, da je prvi sin bratstva in enotnosti - tako kot vsi ostali ljubitelji oblasti - užival ob poziranju, še posebej, ko je upihnil življenje kakega kapitalnega medveda. Da pa je bil štiri desetletja tudi navdušen ljubiteljski fotograf, pa širšim množicam ni tako znano.

Posebej priljubljenega motiva Tito ni imel. Neizbirčno je memoriral morske motive, floro, favno, tihožitja, množice, ki so ga pozdravljale, le redko pa je portretiral posamezne ljudi. Verjetno kot človek posebnega kalibra ni trpel pretirane delitve pozornosti.

Berete do Tita izpred objektiva globoko čuteči OFF Program Radia Študent.

OFF PROGRAM

Ob poostreni varnosti bo na šrilanškem vrhovnem sodišču potekalo zaslišanje v zvezi s pritožbo na aretacijo poraženega predsedniškega kandidata Saratha Fonsece. Novoizvoljeni predsednik, Mahinda Rajapaksa, ga obtožuje načrtovanja vojaškega udara, s čimer pa se ne strinjajo besni Fonsecovi privrženci, ki so se med protestiranjem spopadli z varnostnimi silami. Združene države Amerike, Evropska unija in Združeni narodi so Rajapakso že pozvali, naj spoštuje pravne norme. Skeptični so tako predstavniki organizacij za varstvo človekovih pravic, ki opozarjajo na predhodno obravnavo primera pred vojaškim sodiščem, kot pripadniki opozicije. Tem gre v nos, da se je Rajapaksa poleg obrambnega in finančnega odločil opravljati še delo ministra za informiranje.

O kršenju pravic ljudi, ki so napoti interesom pogoltnih multinacionalk, smo na tej frekvenci že večkrat poročali. Amnesty International je sprožil akcijo, v kateri opozarja na nasilne in nezakonite preselitve ljudi ob rudniku zlata na Papui Novi Gvineji. Več je povedala Metka Naglič iz Amnesty International:



Japonski minister za ribištvo, Hirotaka Akamatsu, je dejal, da je jezen zaradi incidenta, ki so ga ob Antarktiki po njegovem mnenju zakrivili aktivisti organizacije Sea Shepherd, ki nasprotujejo lovu na kite. Japonski lovci na kite obtožujejo aktiviste, da so jih napadli z neko vrsto kisline, narejene iz plesnivega masla, posledično pa naj bi bili trije člani posadke lažje poškodovani. Aktivisti proti lovu na kite sicer priznavajo uporabo neobičajnega orožja, vendar zanikajo poškodbe ribičev in trdijo, da so že prej uporabljali plesnivo maslo brez takšnih posledic. Prav tako aktivisti pravijo, da so se sami branili, saj naj bi tri japonske ladje z vodnim topom skušale uničiti njihov helikopter. Do takšnih spopadov prihaja v času sezone lova na kite pogosto. Japonska sicer trdi, da lovi kite izključno iz znanstvenih razlogov.

Tri večje svetovne producentke medijskega trobljenja so iranske oblasti obtožile, da so načrtno motile njihovo oddajanje med aktualnim proslavljanjem enaintridesete obletnice islamske revolucije in vzporednimi protesti opozicije. Medijske hiše Iranu očitajo predvsem dvoličen odnos, saj sam lahko neovirano oddaja radijski in televizijski signal po celem svetu. Z motenjem naj bi kršil tudi kopico mednarodnih sporazumov o prostem oddajanju. Kritiki se je predvidljivo pridružilo tudi ameriško zunanje ministrstvo, ki je ob obsodbi medijske blokade izpostavilo strah iranskega režima pred lastnim ljudstvom.

Finskim kriminalistom očitno leži preiskovanje koruptivnih poslov v naši regiji. Hrvaški mediji poročajo, da bo po preiskavi v primeru Patria pod drobnogled postavljena še sto osemdeset milijonov evrov vredna pogodba med podjetjem Patria in hrvaškim obrambnim ministrstvom o nakupu oklepnikov. Pojavili so se sumi, da je bilo v poslu izplačanih za najmanj petnajst milijonov evrov podkupnin, čeprav obstaja možnost, da so bile provizije izplačane legalno. Simptomatično je, da se tudi v hrvaškem primeru pojavljajo ista imena kot na naši strani Kolpe. Gre predvsem za Reija Nittyinena in Wolfganga Riedla, ki je v zvezi s pogodbo zapisal, da - citiramo: "imajo 8,5 odstotka za Hrvaško plus tisto, kar moraš dati osebi, ki skrbi za ministrstvo".

Ob koncu drugega petletnega mandata ima hrvaški predsednik Stipe Mesić že rahlo načete živce. Prvič v desetih letih je med pogovorom za medije izgubil samonadzor in pogovor za hrvaško komercialno televizijo zapustil z besedami, da ima dosti tega sranja. Razbesnelo ga je vztrajno vrtanje novinarke v naravo njegove podpore tretjemu mandatu glavnega državnega tožilca. Novinarko je zanimalo, če ga tožilec slučajno drži v šahu, provocirala pa ga je tudi z njegovo spremenljivo podporo premierki Jadranki Kosor, katero je nekdaj obtoževal mahinacij s pridobitvijo večjega stanovanja in drugimi razvpitimi primeri. Da predsednik obožuje besedo sranje, dokazuje tudi njegovo nekdanje poimenovanje nekaterih političnih nasprotnikov za »seronje«.

Premier Borut Pahor je ob predstavitvi vladne izhodne strategije v Državnem zboru spet trosil vznesene besede. Glede na naše majhno in izvozno odprto gospodarstvo trdi, da sploh ni druge alternative, kot da uspemo. Pri tem priznava, da je še vedno pod vtisom neformalnega vrha čelnikov Evropske unije, ki se je v četrtek odvijal v Bruslju. Tam je bilo namreč rečeno, da bodo države članice imele usodo v svojih rokah bolj kot doslej. Pri tem naj bi bilo ključno soglasje slovenske politične elite o konsolidaciji javnih financ, okrevanju gospodarske rasti, okrepitvi zaposlenosti in trajnostnem razvoju.

Za premagovanje krize je država že lani sprejela triinšestdeset varčevalnih ukrepov, pri katerih je s sedemnajstimi konkretnimi predlogi sodeloval tudi Sindikat državnih organov Slovenije. Ta sedaj ugotavlja, da se je varčevanje precej izjalovilo, razen tistega na področju plač. Zato so na premiera Pahorja naslovili vprašanje, zakaj se v predstavljeni izhodni strategiji predvideva novih sto dvaintrideset varčevalnih ukrepov. Mar zato, da bi tudi ti ostali zgolj na papirju brez učinka?

V Državnem zboru bo potekalo tudi glasovanje o imenovanju Roka Žarnića za novega okoljskega ministra. Glede na podporo, ki jo je dobil na zaslišanju pred pristojnim parlamentarnim odborom, kjer so mu nasprotovali zgolj poslanci Slovenske nacionalne stranke, lahko pričakujemo njegovo gladko imenovanje. Žarnić je že napovedal, da se bo prvenstveno posvetil viziji dela do leta 2012. Do takrat si želi rešiti vprašanje odpadkov, vodnih virov in tretje razvojne osi.

Javnomnenjska raziskava Stališča o korupciji 2009, ki jo je izvedel Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij pri Fakulteti za družbene vede, kaže, da ljudje korupcijo dojemajo kot velik problem. Takšnih je kar sedemdeset odstotkov anketiranih, ki se v enaki meri strinjajo, da gre predvsem za problem tranzicije. Po drugi strani pa je le slabih pet odstotkov anketiranih imelo osebno izkušnjo s korupcijo. To po besedah Draga Kosa, predsednika komisije za preprečevanje korupcije, pomeni, da jo dojemajo predvsem kot domeno elitnih političnih krogov, torej veliko korupcijo, in kot problem, ki se dotika poklicnih skupin v javnem sektorju. Raziskava kaže tudi na vse manjšo pasivnost pri spopadanju s korupcijo. Vedno več je takih, ki bi korupcijo prijavili, teh je petinpetdeset odstotkov. Draga Kosa smo vprašali ali se podatki komisije skladajo z z občutenji ljudskih množic:



Komentarji
komentiraj >>