OFF NAPOVEDNIK
V Muzeju in dvorani slavnih polke v Clevelandu so v sredo odprli razstavo, posvečeno slavni družini Vadnal z ustanoviteljem družinskega orkestra, Johnnyjem Vadnalom, in njegovim bratom Richiejem, ki je na odprtju predstavil zgoščenko s svojimi največjimi uspešnicami na čelu. Družina Vadnal se je pred desetletji v Združene države Amerike preselila iz okolice Sežane.
Orkester Johnnyja Vadnala je bil med najpopularnejšimi v Združenih državah po drugi svetovni vojni, ko je polka tam dosegla svoj vrhunec. V šestdesetih letih jo je pomagal znova oživeti Richie Vadnal, ki je naslednje desetletje postal znan tudi v Sloveniji, sicer pa je med drugim redno nastopal tudi z največjo legendo polke v ZDA, Frankom Yankovichem.
Na razstavi je med drugim na ogled harmonika Johnnyja Vadnala, ki je leta 1950 vodil prvo televizijsko oddajo v slovenskem jeziku na tisti strani Atlantika.
Poslušate z alpskimi vižami iz žlahtnega mehovja naphani OFF program Radia Študent. JUJUJUHUHUUUUUUUUU!!!!!!!!!!!
OFF PROGRAM
Izvršni sekretar Okvirne konvencije Združenih Narodov o podnebnih spremembah, Yvo de Boer, je napovedal odstop s položaja. S položaja odhaja po štirih letih, v katerih svetovne države niso uspele doseči novega podnebnega dogovora. Svetovno politiko pa čez pet mesecev čaka nov vrh v mehiškem Cancunu, kjer bodo morali poskusiti pokrpati deklarativno in preohlapno katastrofo iz Kopenhagna.
Protihomoseksualna gonja v Ugandi se nadaljuje. Zagovoru predlaganega zakona o smrtni kazni, ki bi lahko bila predpisana za izvajanje istospolnih seksualnih praks, se je s pridružil v ugandski javnosti poznani pridigar, pastor Martin Ssempa. Svoji kongregaciji v lasti cerkvi je pred pridigo predvajal videoposnetke homoseksualne narave, ki ji je bilo primešano tudi nemalo materiala, ki je vsebovala pedofilne prakse. Provokacijo so že obsodile organizacije za enakopravnost istospolnih skupnosti, par besed v podporo protestom pa je rekel tudi Barack Obama.
Stipeta Mesića je tudi uradno nasledil skladatelj in pravnik, Ivo Josipović. Novoimenovani hrvaški predsednik je ocenil, da njegovo nasprotovanje ratifikaciji arbitražnega sporazuma s Slovenijo ne bo poslabšalo odnosov med Zagrebom in Ljubljano. Izpostavil je še, da bosta Evropska unija in odnosi s sosedami glavna cilja njegove zunanje politike. Največji del svojega inavguracijskega govora pa je posvetil razvoju in ohranjanju hrvaške pravne države ter soočanju z gospodarsko krizo, ki je slovensko južno sosedo zelo močno pohodila.
Jadranka Kosor pa je medtem že izrazila pričakovanje, da bo novi Josipović podpiral hrvaško približevanje Evropski uniji, čeprav kot poslanec arbitražnega sporazuma s Slovenijo ni podprl.
V švicarskem Interlaknu bo do petka potekala konferenca o dolgoročni reformi Evropskega sodišča za človekove pravice. Glavni namen konference je razprava o dolgoročni reformi Evropskega sodišča za človekove pravice, ki bi povečala učinkovitost dela tega sodišča v Strasbourgu. 47 sodnikov iz držav članic Sveta Evrope se namreč že leta spopada z vse hujšo poplavo tožb, stanje pa postaja vse bolj neobvladljivo. Konec leta 2009 je pred sodiščem teklo skoraj 120.000 postopkov.
Da je reforma sodišča nujna, se strinjajo vsi, odprto pa je vprašanje, kako točno naj bi izgledala. V prvi vrsti mora razbremeniti sodišče določenih zadev ter povečati njegovo učinkovitost, s tem pa mu tudi omogočiti, da se bo lahko bolj posvetilo svoji bistveni nalogi krepitve človekovih pravic v pravnih sistemih 47 držav članic Sveta Evrope.
Bosna in Hercegovina je ena država z različnimi skupnostmi, katere prihodnost je v Evropski uniji, je po pogovorih s predsedujočim svetu ministrov konfederacije, Nikolo Špirićem, poudarila visoka zunanja predstavnica Unije, Catherine Ashton. Že v pogovoru za četrtkovo izdajo sarajevskega dnevnika Dnevni avaz je Ashtonova izpostavila, da je ohranitev suverenosti in ozemeljske celovitosti države prioriteta Evropske Unije. Kot je poudarila, Unija in njeni mednarodni partnerji nikoli ne bodo sprejeli razpada Bosne in Hercegovine.
Med ostalimi prioritetami, ki jih mora država postoriti sama, pa je poudarila pomen ustavnih sprememb, ki bodo zagotovile celovito in sistemsko spoštovanje človekovih pravic. Že ob tej priložnosti pa vas vabimo, da prisluhnete petkovemu Kultivatorju. Boris in Potočan bosta, inšalah, nekaj po tretji z mednarodno zasedbo sogovornikov »kurblala« razmere in odnose na področju tako imenovanega Zahodnega Balkana. Od Zagreba do Prištine.
Naslednji teden bo štartal zdaj že tradicionalni Teden izbrisanih, ki bo tokrat malo manj zaznamovan z javnimi srečanji družbenopolitičnega pedigreja, malo več pa s takšnimi, ki nosijo kulturni predznak. Dogajalo se bo na Metelkovi, v Rogu, Cankarjevem domu in marsikje drugje. Kako se bo dogajalo, pa bo povedal predsednik Civilne iniciative izbrisanih aktivistov, Irfan Beširević:
Predsednik Civilne iniciative izbrisanih aktivistov bo o Tednu izbrisanih še bolj podrobno govoril v dvainštirideseti izdaji oddaje »Viza za budućnost«, ki bo rožnodolsko frekvenco sekala to nedeljo ob osmi večerni.
Predstavniki sindikata Vegrada so se zjutraj sestali z vodstvom družbe, da pridobijo informacije o dogajanju v podjetju, ki se zaradi blokiranih poslovnih računov sooča z likvidnostnimi težavami. Med drugim so v sindikatu pričakovali tudi informacije o tem, kdaj bo 1700 zaposlenih prejelo plače za januar. Prav tako se vodstvo družbe s sindikatom še ni uspelo dogovoriti o ostalih še neporavnanih izplačilih in drugih odprtih vprašanjih, zato se bodo pogajanja nadaljevala v ponedeljek.
Agencija za javnopravne evidence je medtem sporočila, da se s takšnimi in drugačnimi plačilnimi težavami v Sloveniji ta trenutek srečuje 1.189 oziroma četrtina vseh gradbenih podjetij v državi.