Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
EVROPSKA PERSPEKTIVA BOSNE IN KOSOVA (3129 bralcev)
Petek, 19. 2. 2010
APR



Catherine Ashton, ki je prevzela krmilo zunanje politike Evropske unije prvega decembra lani, je te dni na tridnevni turneji po takoimenovanem Zahodnem Balkanu. Prvi obisk visoke predstavnice Evropske unije za zunanje zadeve v tej regiji se je začel v sredo v Sarajevu, nadaljeval včeraj s postankom v Beogradu, zaključil pa se bo danes z obiskom Prištine. Ashtonova je pred odhodom v Sarajevo dejala, da je Zahodni Balkan velika zunanjepolitična prioriteta Evropske unije. V drugo smer - proti Evropi - pa zrejo tudi vse tri obiskane države – Srbija, Bosna in Hercegovina ter Kosovo, ki vidijo končni cilj v članstvu v uniji. Od omenjene trojice je Srbija še najbližje uresničitvi te oddaljene želje, medtem pa tako Bosno kot Kosovo pestijo velike težave že s samo ureditvijo države, ki preprečujejo večje napredke v smeri proti Bruslju.

Bosna in Hercegovina, ki je nastala s podpisom Daytonskega sporazuma leta 1995, ki je uvedel nekakšen tripartitni sistem upravljanja, spoznava sedaj predvsem njegove slabe strani. Pesti jo predvsem nefunkcionalnost sistema institucij, h kateri botruje nekompatibilnost političnih predstavnikov vseh treh etničnih skupnosti. Trenja naj bi bila tako močna, da se je v zadnjih tednih s strani Republike srbske začelo govoriti celo o referendumu o odcepitvi od skupne Bosne. Trenutno so te strasti sicer pomirjene, vendar samo prebivalstvo lahko le od daleč opazuje skorumpirane politične elite in si na drugi strani razbija glavo s preživetjem v tej ekonomsko zmeraj bolj obubožani državi.

Tudi na Kosovu socialne razmere niso kaj dosti drugačne. Ta najmlajša evropska "država" se ubada s 40-odstotno brezposelnostjo in 45-odstotno revščino. Če ima Bosna probleme s funkcionalnostjo države, pa ima Kosovo poleg ekonomskih problemov težave s samim statusom državnosti. Do sedaj je Kosovo, ki je to sredo praznoval dve leti vprašljive samostojnosti, priznalo 65 držav, od tega 22 iz Evropske unije. Številne druge države pa s priznanjem oklevajo, ker čakajo na razsodbo Mednarodnega sodišča v Haagu o skladnosti odcepitve z mednarodnim pravom. To mnenje, ki bo sicer nezavezujoče, bi lahko odločilno vplivalo, ne samo na dogajanje na Kosovu, ampak tudi v drugih podobnih regijah po Evropi in svetu.

O pomenu obiska Ashtonove smo govorili z novinarjem sarajevskega časopisa Dnevni Avaz, Tarikom Lazovićem:



Da ima obisk Ashtonove pomen tudi v luči poudarjanja evropske perspektive Bosne, meni tudi novinar bijeljinskega Radia BN, Sale Berić:



Govorili smo tudi s slovenskim evroposlancem Jelkom Kacinom v vlogi podpredsednika delegacije Evropskega parlamenta za odnose z jugovzhodno Evropo, ki takole komentira obisk Ashtonove:



Kosovski novinar Balkan Investigative Reporting Networka Muhamet Hajrullahu je pesimističen glede pričakovanj od obiska Ashtonove v Prištini, še posebej glede liberalizacije vizumskega režima in izpostavlja reforme, ki jih bo moralo Kosovo vsekakor izpeljati:



Tako Bosna kot Kosovo imata resne politične in gospodarske težave. Ali lahko med njima povlečemo kakšne paralele? To smo vprašali Jamesa Ker-Lindsaya, strokovnjaka za jugovzhodno Evropo s fakultete London School of economics:



Vseeno pa Ker-Lindsay vidi podobnosti med Bosno in Kosovim, vendar konča s pesimistično možnostjo spreminjanja mej:



Ena od glavnih ovir Bosne na poti v Evropsko unijo je vsekakor že omenjena šibkost državnih inštitucij. Katere se še druge reforme, ki jih mora Bosna izpeljati na poti evropskih integracij? Jelko Kacin:



Tarika Lazovića smo vprašali, ali je obstoj Republike srbske problem? V odgovoru Lazović ne more mimo disfunkcionalnosti države:



Kot obstaja konsenz glede vstopa Bosne v evropsko unijo, so skupne tudi kritike na račun nedelovanja skupnih državnih inštitucij. Sale Berić z Radia BN:



Za uspeh Bosne v luči evropskih integracij je ključnega pomena preseganje nacionalističnega diskurza v politiki. Novinar Berić je glede tega sicer pesimističen, vendar postavlja to kot pogoj:



Ker-Lindsay je pesimističen glede delovanja Bosne kot države in omenja alternativen pristop, ki bi ga morda morala ubrat Evropska unija:



Politika in gospodarska situacija sta v regiji tesno prepleteni. Kakšno mnenje o tem ima Ker-Lindsay, posebej v luči reševanja konfliktov?



O povezavah gospodarstva in politike govori tudi Sale Berić:



Kakšen pristop naj ima Evropska unija v odnosu do Bosne in Kosova? James Ker-Lindsay:



Kultivator sta pripravila Matej P. in Boris.



Komentarji
komentiraj >>