OB DEVETIH
Vrhovno sodišče v Mjanmaru je zavrnilo pritožbo nobelovke Aung San Suu Kyi na podaljšanje hišnega pripora. Tako ji bo preprečeno sodelovanje na volitvah naslednje leto, za katere že sedaj obstaja bojazen, da bodo navadna farsa vladajoče vojaške hunte.
Islandija navkljub tednu trajajočim pogajanjem z veliko Britanijo in Nizozemsko ni uspela skleniti dogovora o povračilu več kot 3.8 milijard evrov dolga. Gre za znesek, ki so ga britanski in nizozemski varčevalci izgubili ob finančnem krahu islandske banke Icesave oktobra 2008.
Oškodovanim varčevalcem sta denar povrnili domači državi, Velika Britanija in Nizozemska, ki sedaj ta znesek terjata od Islandije. Finančni klobčič je še dodatno zakompliciral za šesti marec napovedan referendum, na katerem bodo islandski volilci odločali o tem, ali naj država plačuje za zgrešene poslovne poteze komercialnih bank.
Libijski voditelj Moamer Gadafi je vsled nenehnih diplomatskih sporov pozval k džihadu proti Švici. Zapleti med državama se vrstijo od leta 2008, ko je bil v Ženevi aretiran eden od Gadafijevih sinov, še isti mesec pa sta se v Libiji za rešetkami znašla dva švicarska poslovneža. Nato je sledila črna lista o prepovedi vstopa v Švico za visoke libijske predstavnike in libijsko prenehanje izdajanja vizumov za državljane večine držav Evropske unije.
OB DESETIH
Tajsko vrhovno sodišče bo odločalo o zaplembi več kot dveh milijard dolarjev nekdanjemu premieru Taksinu Šinavatri. Lep kupček denarja je bil zamrznjen po Šinavatrini izgubi oblasti v vojaškem udaru leta 2006 in obtožbah, da ga je pridobil z zlorabo oblasti.
Razmere na Tajskem so precej zaostrene. Vlada se boji, da bi lahko prišlo do nasilnih protestov Šinavatrinih pristašev, zato je v prestolnico in na severovzhod države, kjer je Šinavatra najbolj priljubljen, napotila več tisoč dodatnih policistov. Temperaturo dodatno dvigujejo mediji, ki v pričakovanju razsodbe govorijo o sodnem dnevu.
Italijanska civilna zaščita se na vse načine trudi preprečiti širjenje naftnega madeža, ki se po reki Pad vse bolj približuje Jadranskemu morju. Do sedaj so napori prinesli le malo uspeha, zato obstaja bojazen, da bi več ton nafte lahko doseglo delto reke Pad, ki je na Unescovem seznamu naravne in kulturne dediščine. Za torkovo izlitje nafte iz neke rafinerije v bližini Monze naj bi bila kriva sabotaža, za posledicami pa je že poginilo večje število ptic in rib.
Ameriški znanstveniki trdijo, da tudi kitolov vpliva na emisije ogljika v ozračje. To naj bi še posebej veljalo v preteklosti, ko se je kitovo olje uporabljalo za razsvetljavo. Kitovo ogromno telo vsebuje precej ogljika, ki ob poginu preprosto potone na dno morja, zato ne pride do emisije v ozračje. Popolnoma drugače je pri kitolovu. Skupina znanstvenikov je tako izračunala, da je sto let kitolova zaslužnih za količino emisij, ki je enaka požigu sto trideset tisoč kvadratnih kilometrov gozda oziroma neprenehni stoletni vožnji sto osemindvajset tisočih terenskih vozil humvee.
Komentarji
komentiraj >>