Paweł Huelle

Pawel Huelle je eden izmed najbolj priznanih avtorjev sodobne poljske proze. Rodil se je leta 1957 v Gdansku, kjer je končal študij polonistike. Tu biva in ustvarja tudi danes. Večji del literarnega opusa je posvetil prav svojemu rojstnemu kraju oziroma zgodbam, povezanim z njim.

V osemdesetih letih je bil Huelle dejaven član neodvisnega sindikalnega gibanja Solidarnost (Solidarność), kjer je delal kot novinar. V kasnejših letih pa je bil tudi direktor Poljske televizije v Gdansku in univerzitetni predavatelj filozofije. Svojo ustvarjalno pot je začel s pisanjem pesmi in kratkih zgodb, ki jih je objavljal v literarni reviji Ustvarjalnost (Twórczość), širši publiki pa se je prvič predstavil z romanesknim prvencem David Weiser (Weiser Dawidek) v letu 1987. Ta mu je prinesel slavo doma in v tujini, knjigo pa so poljski literarni kritiki označili za najpomembnejše poljsko literarno delo desetletja.

Od takrat je Huelle napisal deset knjig, od tega tri zbirke kratkih zgodb, piše pa tudi pesmi, drame, filmske scenarije in radijske igre. Nedavno je objavil zbirko svojih kolumn, poleg vsega pa je tudi literarni kritik. Roman David Weiser in nekaj pisateljevih kratkih zgodb je bilo prenesenih na filmsko platno. V slovenščino sta v celoti prevedeni dve njegovi deli, romana Castorp in David Weiser, v revijalni objavi pa so izšle avtorjeva kratka zgodba Kurirčka na kolesu, nekaj proznih odlomkov in pesmi.

Za Huellejev slog je značilen metafizični realizem, iskanje ključev do skrivnosti življenja, predvsem pa pripovedovanje zgodb ljudi v večnem iskanju.
Pisatelj je bil za svoja dela večkrat nagrajen, prejel pa je tudi literarno priznanje tednika Politika (Polityka) in bil nominiran za literarno nagrado Nike, ki se podeljuje za najboljši roman leta.

V današnji oddaji bomo pobliže spoznali kratko zgodbo Abulafia, ki je izšla v  Huellejevem zadnjem delu, zbirki kratkih zgodb Pripovedi hladnega (Opowieści chłodnego morza). Zbirka je izšla leta 2008 pri založbi Znak. V njej je objavljena tudi kratka zgodba Kurirčka na kolesu, ki je bila napisana prav za slovenski dnevnik Delo. Huelle je zgodbo napisal ob obletnici dogodkov, povezanih z gibanjem Solidarnost. Zgodba je bila tako najprej objavljena v slovenščini v prevodu Nika Ježa, šele pol leta kasneje pa tudi na Poljskem.

Zbirka kratkih zgodb Pripovedi hladnega morja je skupek ljudskih pripovedi, morskih legend, kronik in Huellejevih lastnih doživetij. Iz njih je pisatelj spletel nekakšno legendo pokrajin ob Baltiku, v kateri se tradicija meša z religijo, običaji in različnimi narodnostmi. Zbirka enajstih zgodb je netipična morska saga, njeni junaki pa neumorno iščejo resnico. Nekateri jo skušajo najti v Bibliji, drugi v knjigi univerzalnega jezika, tretji v katalogu igrač firme izza železne zavese, spet drugi v Kitajski knjigi sprememb, ali pa kar v pisanju lastne knjige. Vsakega od njih je zaznamovala določena samotna pot, na kateri so skusili smisel bivanja in doživeli transcendentno spremembo. Ta pot se tako izkaže za najbolj pomembno pot v njihovem življenju, pa naj bo to potovanje v daljni kraj v iskanju univerzalnega jezika ali pa preprosta pot do mesta, kjer se je nekoč razcvetela junakova prva ljubezen.

Huelle je nepredvidljiv. Piše o svetu, v katerem so skrivnosti še vedno prisotne in o svetovih, ki jih ni več. Junaki obeh svetov pa poskušajo preživeti. Po svoje, po božje, preprosto, ne glede na vse. Na njihovi življenjski poti jih spodbujajo zanimanja, ljubezen, Bog ali pisana beseda.

Poleg različnih knjig in poti se v zbirki pojavljajo številni filozofski in verski simboli, pa tudi avtobiografski elementi. Huelle nam s pripovedmi podaja svet, razdrobljen na zgodbe posameznikov. Svet, v katerem ni univerzalne knjige ali univerzalne življenjske poti in v katerem sta pomembni nostalgija in refleksija nad preteklostjo. Naslovno morje, hladen Baltik, s svojim šumenjem povezuje in umirja pripovedi v knjigi in dramatične spremembe v življenju posameznika, pa čeprav je z njim neposredno povezana le ena pripoved.

Glavni protagonist nocojšnje zgodbe z naslovom Abulafia je pruski plemič Joachim. Navdih zanjo je Huelle našel v neki kroniki. Na podlagi podatkov iz kronike in knjige, ki jo je izbrskal v antikvariatu in naj bi domnevno pripadala Joachimovi knjižnici, je ustvaril naslednjo zgodbo.