Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Godba ideala TC Lejle Bin Nur, 24. 8. 2003 (4635 bralcev)
Nedelja, 24. 8. 2003
TCLejla



Nusrat Fateh Ali Khan
I. IDEALNI IN MEMORIAM Z RAZLOGOM: QAWWALI in NUSRAT
0. md IG ef 21/22? AVIZZO
1. kas RWLP A/naš NOTHING WITHOUT YOU – n. fateh ali khan 5.00
2. cd JAFAR kom 5 L'AMOUR POUR – jafar husayn khan 15.09
3. cd ABIDA kom 5 NIZAMUDDIN – abida parveen 5.25
4. cd LITURGIE kom 3 MAN KUNTO MAULA – mehr ali, sher ali 15.28
5. cd SABRI kom 3 DAL HALIMA – the sabri brothers 11.47
6. cd DIVANA kom 6 DAM DAM MAST KALENDAR – anwar khan 14.00
7. kas LAST A/naš MAKI MAONI – nusrat fateh ali khan 17.06
8. cd HAQ ALI kom 1 HAQ ALI WALI – nusrat fateh ali khan 24.47
--- cd PRESS kom 1 INTER od –9:55 do –9:00 0.55
9. cd HAQ ALI kom 2 DATA – nusrat fateh ali khan 11.58
--- cd PRESS kom 1 INTER od –8:10 do –7:20 0.50
10. cd HAQ ALI kom 2 KAMLI WALA – nusrat fateh ali khan 14.28
11. cd DG 2000 kom 1 LIVE – rizwan muazzam qawwali ?.??


NUSRAT FATEH ALI KHAN GOVORI
Dober večer, gospod Nusrat. Vaš nastop je bil fascinanten; zlasti za nas Evropejce, saj je vaša glasba za nas neka povsem nova kulturna izkušnja. Zanimajo me korenine kavalija in dediščina, ki jo prinašate iz Pakistana na evropske odre.
Naša glasba, peta poezija, je religiozna glasba, zvrst islamske religiozne glasbe: je tradicionalna godba in izvira od sufi očakov, ki so prepevali o Bogu, Preroku, svetih sufijih in drugih silslah. Nastala je pred približno tisočletjem v Karasanu, Samarkandu, Mohali, v delu Irana, Iraka in Turčije. Pred približno osemsto leti je prišla v Indijo in Pakistan, in tamkajšnji muslimani so vanjo vnesli veliko novega: mnogo nove arabske, perzijske in hindu poezije in glasbe; to kombinirano glasbo so poimenovali kavali. Zelo rad imam to glasbo; rodil sem se v tradicionalni glasbeni družini, ki je prišla v stik s kavalijem in klasično glasbo pred šeststo leti - in vse od tedaj smo glasbena družina. Srečen sem, da sedaj Evropejci spoznavajo kavali in ga imajo radi, kajti ta glasba je most, s katerim se približamo kateremu koli narodu, kateri koli glasbi, kateremu koli glasbilu; je sporočilo miru in sporočilo ljubezni. Ni samo za ljudstvo Islama, ampak je za vse ljudi, ki verjamejo v Stvarnika in v tesno zvezo z Njim, za vse, ki so v neposrednem stiku z Njim in ki se mu čutijo blizu. To je sporočilo kavalija.
V katerih jezikih pojete? Arabščini in ...?
Nekatere zelo tradicionalne pesmi so v arabščini in perzijščini. Pojemo tudi v jezikih urdu in pandžabi.
Kakšne spremembe so se zgodile v kavaliju? Kaj ste, recimo, vi spremenili?
Tradicionalna glasba, kot je kavali, se spreminja zelo počasi. Glasbeniki velikokrat ustvarijo novo zvrst glasbe, kot na primer trana in kaval kalbana. To je dobro; če pevec in glasbenik ni izvajalec strogo klasične glasbe, lahko uporabi kar koli, kateri koli element katerega koli glasbenega sloga. Tako jaz v kavaliju rabim tudi veliko klasičnih stilov, na primer rago in taal, saj je takšen naš družinski slog. Moj oče, ded in praded - vsi so imeli radi klasično glasbo in so jo vnašali v kavali. To je naša khana, naš družinski slog: ime izvira iz našega družinskega imena. Drugi kavali v glavnem le pojejo poezijo, v glasbi nimajo elementov rage, nič taala. Poleg tega rabim hiter ritem, temu rečemo bulbanrdi, bulbanrdiš. Bulbanr pomeni ritmizirano poezijo, pojem v ritmičnem slogu, ki ga rabim v poeziji in glasbi.
Prej ste omenili sufi glasbo. Ali ste tudi vi sufi?
Da, seveda sem sufi. Sufi je islamski izraz za to, čemur mi pravimo silsla. V Pakistanu in Indiji je veliko ljudi silsla. To so Naškbandi, Šišti, Nazami, Kadri, Sabri; vsi ti so neke vrste sufiji, silsle. Vsak človek, ki je silsla, je sporočilo Stvarnika, sporočilo Ljubezni, sporočilo Miru. Vse je čista ljubezen; glasba, ki nosi to ljubezen, ni glasba moškega za žensko. Ta glasba je le za Boga, za Preroka in za svetnike.
Slišala sem, da se sme javno izvajati le obrobni, marginalni repertoar sufi (torej tudi kavali) glasbe, medtem ko je njeno jedro le za sakralne prostore in posvečeno občinstvo. Je to res?
Da. Sufi glasba je le za mesta, kot je aslana, za zelo čista mesta, kot so svetišča, mošeje. Toda sedaj je ta glasba zelo priljubljena v svetu in ljudje kličejo kavale, sufije in silsle, ki so zelo religiozni islamski ljudje. In ti sufiji in silsle pojejo kavali, vendar del kavalija vendarle ni sufi. Toliko.
Ali je kakšna razlika med koncerti v Evropi in Ameriki in nastopi doma, v Pakistanu?
Seveda je razlika. Moji domači ljudje me poslušajo in razumejo, vedo, o čem pojem. Dobro poznajo našo glasbo in razumejo besedila. Ko pa pridemo v Evropo, ljudje ne razumejo besedil in poslušajo le glasbo. Vendar so besedila zelo pomembna. Nastopati zdoma je zelo težavna naloga, saj moram za evropsko občinstvo pazljivo izbrati repertoar. Velikega dela repertoarja sploh ne morem izvajati, zato najraje igramo kakšne klasične stvari, rago in taal, saj ljudje v Evropi v tem bolj uživajo in o tem tudi nekaj vedo. Nekaj malega vedo o moji glasbi in o indijski in pakistanski glasbi; morda sedaj tudi o kavaliju in tradicionalni glasbi.
Pred kratkim je izšla plošča Mustt, Mustt, ki je drugačna, ni ravno tradicionalna kavali glasba. Kako, da ste se odločili, da jo posnamete?
Res. Mustt, Mustt ni kavali. Je nov eksperiment. Pred kratkim sem spoznal prijatelja, Petra Gabriela. In prosili so me, da bi naredil nov eksperiment z zahodno glasbo. Strinjal sem se, saj želim igrati in poznati vse glasbe, vse glasbenike, vse pevce. Pojem lahko vsako zvrst.
Omenili ste, da drugi kavali v Pakistanu le pojejo poezijo. Kaj pa glasbila - ali rabijo tudi harmonij, tablo, denimo, ali ne?
To je tako: pred petdesetimi leti so se v kavaliju zgodile nekatere spremembe. Spremenili so nekatera glasbila; moj oče, ded in drugi so kot nekdaj rabili strunska glasbila, na primer sitar, surud, sarangi, tanburo, dirubo, ki so tradicionalno v kavaliju. Toda strunska glasbila je treba kar naprej uglaševati, in to vzame veliko časa. Nove generacije nimajo več toliko časa in ga ne marajo izgubljati z uglaševanjem in s poslušanjem uglaševanja. In tako je že tudi moj oče v kavali vključil harmonij namesto strunskih glasbil. Kajti v kavaliju hitro prehajamo iz ene melodije v drugo, iz enega načina v drugega; na vsakem takem prehodu je bilo treba na novo uglasiti strunska glasbila, zato so nekdaj med igranjem porabili ogromno časa za uglaševanje. Zato je moj oče vključil harmonij.
Kako je s tradicijo pri učenju petja? Ali se prenaša le v družini ali so tudi šole kavali glasbe?
Petja se učimo v tradicionalni glasbeni družini, ki je obenem tudi šola. Naša glasba je namreč težka: zaradi besedil v številnih jezikih, zaradi melodij, zaradi tradicionalne glasbe. Vsega se je treba naučiti. Učil sem se pri očetu, pa tudi pri obeh stricih. Sedaj znanje prenašam naprej, mojemu nečaku in drugim študentom, ki se učijo pri meni doma. Naša družina je imela vedno veliko učencev. Moj oče je imel ogromno učencev, vzgojil je mnogo instrumentalistov, veliko pevcev, kavalov in drugih. Sedaj sem jaz podedoval šolo in vzgajam študente. Učim celo Evropejce, saj se sedaj zelo zanimajo za kavali in nekateri bi se radi kaj naučili, zato jim rad ustrežem in jih naučim nekaj kavali in nekaj tradicionalne glasbe.
Nusrat Fateh Ali Khan
Slišal sem, da je v skupini vaš nečak - najmlajši pevec?
Da. Nečak je najmlajši pevec in je sedaj na praksi. Je namreč študent desetega letnika, zato sem ga vzel s seboj še na prakso.
V glasbi imate veliko shem, ponavljanja, variacij in mnogo improviziranja...
To je del našega glasbenega sloga. Tega je veliko. Že sama beseda qawwl pomeni ponavljanje, modulirano recitacijo. Ko pojemo in peto ponavljamo, to pomeni kavali, in sem sodijo tudi razne improvizacije, moje ali pa skupaj z mano, pod mojim vodstvom. In ko kdo improvizira skupaj z mano, mu razložim - in potem igra-improvizira z mano.
Najlepša hvala. Koncert je bil velik.

Intervju sva posnela Ičo Vidmar in Tatjana Capuder po Nusratovem ljubljanskem nastopu leta 1991. Prevod in priredba: TC Lejla Bin Nur.


Komentarji
komentiraj >>

Re: Godba ideala TC Lejle Bin Nur, 24. 8. 2003
Miro [25/08/2003]

Se enkrat hvala za lep lep vecer..
odgovori >>