OFF NAPOVEDNIK

Dokler ne pridemo v višave k Vsemogočnemu smo vsi grešniki. Do takrat si lahko našo dušo operemo le s spovedjo. A kaj, ko spovednice niso ravno vedno v dosegu rok in nog. Vendar je ta problem sedaj v času sodobnih prenosljivih telekomunikacij rešen. Oziroma bi vsaj lahko bil. V Franciji je namreč skupina katolikov v nekem telefonskem podjetju vzpostavila telefonsko številko, ki nosi ime »Gospodova linija«. Ob klicu na to linijo vam glas na drugi strani slušalke sporoči naslednje besede: »Za napotke ob priznanju greha pritisnite ena. Za priznanje greha pritisnite dve. Za poslušanje nekaterih priznanj pritisnite tri.« Za točno 0,34 evrov na minuto bi se tako lahko odkrižali vaših ne tako čednih dejanj in misli. Vendar ne več.

Potem, ko se je prvi teden delovanja te božje linije spovedalo že več kot tristo francoskih vernikov, je namreč Francoska škofovska konferenca sporočila, da linija ni bila odobrena s strani Francoske katoliške cerkve. Kot sporočajo škofje, bi vsaka spoved morala vključevati tudi na mestu prisotnega duhovnika. Ena izmed idejnih pobudnic linije je nato objasnila, da je linija namenjena priznanju le manjših grehov direktno Bogu, za večje pa naj bi se grešniki še zmeraj morali obrniti na najbližjega dušnega pastirja. Kakorkoli bo zadeva rešena, mi že sedaj vsem bolj črnim med ovčicami svetujemo, da svojo zvezo z Vsemogočnim poiščejo pri tistem tipu, ki sedi za mrežasto leseno pregrado in se dela, kot da vas dejansko ne vidi in ne prepozna.

Vi pa berete črno ovčico med informativnimi oddajami – OFF program Radia Študent!

OFF PROGRAM

Na egiptovskem vojaškem sodišču poteka sojenje proti dvaindvajsetletnemu blogerju, ki je obtožen objavljanja vojaških skrivnosti in širjenja neresničnih informacij. Srd vojske si je zaslužil z opozarjanjem na nepotizem v primeru rekrutiranja na elitni vojaški akademiji. Human Rights Watch opozarja na vse večje število blogerjev, ki so se v zadnjem času zaradi kritike oblastniških zlorab znašli za rešetkami egiptovskih ječ. Dvom v neodvisnost tamkajšnjega sodstva še poglabljajo vse pogostejši primeri sojenja civilistom pred vojaškimi sodišči, kar omogoča zakon iz leta 1981. Praksa se nadaljuje kljub ratifikaciji mednarodnih pogodb o človekovih pravicah, s katerimi so se oblasti zavezale k varovanju pravice posameznikov do izražanja.

Za precejšen dvig obrvi med britanskimi politiki in varuhi državne varnosti je zaslužen pakistanski islamski učenjak Tahir ul-Qadri. V Londonu bo namreč predstavil šeststo strani dolgo versko sodbo oziroma fatvo o terorizmu in samomorilskem bombaštvu. Fatva je seveda naperjena predvsem proti zloglasni Al Kaidi, ki jo učenjak prepoznava kot »starega vraga z novim imenom«. Qadri trdi, da islam prepoveduje ubijanje nedolžnih civilistov, poleg tega pa naj bi v svoji sodbi z ostalimi verskimi argumenti korak po koraku sesul retoriko Al Kaide, s katero ta rekrutira nove člane. Čeprav tovrstna razmišljanja niso novost v britanski islamski skupnosti, konec koncev je le ta obsodila teroristične napade v Londonu leta 2005, pa so deležna velike pozornosti med politiki. Upajo, jim uspe v svoje namene izkoristiti vse večje število liberalnih privržencev znotraj islama, ki so jih v Združenem kraljestvu pritegnile Qadrove teze.

Na angleškem letališču Heathrow je bil prijet Ejup Ganić, član medvojnega bosansko-hercegovskega predsedstva. Prijet je bil na podlagi srbskega zapornega naloga, v katerem je zapisana obtožba o odgovornosti za smrt več kot štiridesetih vojakov Jugoslovanske ljudske armade med njihovim umikom iz Sarajeva, potem ko je Bosna in Hercegovina razglasila neodvisnost. Srbske oblasti imajo sedaj petinštirideset dni časa, da dodatno argumentirajo zahtevo po Ganićevi izročitvi. Poleg njega so bile novembra v Srbiji izdane mednarodne tiralice še proti devetnajstim posameznikom.

K precej sovražnim odnosom med Kolumbijo in Venezuelo, ki so predvsem posledica kolumbijskega dovoljenja za vzpostavitev ameriških vojaških baz v državi in splošne ideološke nekompatibilnosti med obema vladama, utegne prispevati še angažma španske vlade. Ta je od Venezuele zahtevala, da pojasni svojo domnevno vlogo pri načrtovanju atentatov na vodilne kolumbijske oblastnike, ned njimi tudi na konzervativnega predsednika Alvara Uribeja. Takšne plane sta po obtožbah španskega preiskovalnega sodnika skupaj pripravljali baskovska teroristična organizacija ETA in kolumbijska levičarska - vsaj nekdaj - gverilska skupina FARC, pri tem pa naj bi jim pomagali tudi predstavniki venezuelske vlade. Ta je obtožbe že označila za nesprejemljive in politično motivirane.

Potem ko je Julija Timošenko popušila na predsedniških volitvah v Ukrajini, se ji zdaj enaka usoda obeta še na mestu predsednice vlade, ki ga zaseda. Koalicija parlamentarnih strank, ki jo je podpirala v parlamentu oziroma v »verhovni radi«, kot se ukrajinsko imenuje, je namreč razpadla in s tem odprla prostor oblikovanju nove koalicije. Na njenem čelu utegne biti Stranka regij, ki podpira novoizvoljenega predsednika države Viktorja Janukoviča. Če se nova koalicija v omejenem roku ne bo materializirala, bodo razpisane predčasne volitve.

Na dnevnem redu Državnega zbora sta danes tematiki, ki utegneta popolnoma zadovoljiti ljubitelje politikantskih in nestrpnih govoranc. Oboževalci prvorazrednih političnih obračunavanj bodo prvi na vrsti, in to ob obravnavi predloga Slovenske demokratske stranke in Slovenske ljudske stranke o obtožbi predsednika republike pred ustavnim sodiščem. Danilo Türk si je njihovo posebno pozornost zaslužil s podelitvijo odlikovanja Tomažu Ertlu za zasluge v akciji Sever. S tem naj bi, ker naj bi bil Ertl odgovoren za sistematično kršenje človekovih pravic, tudi sam kršil ustavo. Predsednik obtožbe zavrača kot neutemeljene, glede same argumentacije pa meni, da je neresnična in žaljiva. Čeprav bi se lahko na očitke odzval tudi pisno, bo po neuradnih informacijah osebno stopil pred poslance. Glede na prevladujoče razpoloženje v parlamentu ni pričakovati podpore omenjenemu predlogu, saj ga razen predlagateljev ne podpira nobena druga poslanska skupina.

Pristaši nestrpnega govora pa bodo skorajda zagotovo zadovoljeni ob prvi obravnavi družinskega zakonika. Ta predvsem predvideva ukrepe za varstvo koristi otrok, a se je kljub temu javna in politična diskusija omejila zgolj na predlog o izenačitvi istospolnih z heteroseksualnimi skupnostmi.

Informacijski urad Sveta Evrope, Slovenska Filantropija in Platforma nevladnih organizacij za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč – Sloga so danes skupaj predstavili kampanjo tudi ti si delček istega sveta. Cilj kampanje je posredovati sporočilo, da smo vsi del enega in istega sveta in da imamo do njega odgovornost tako na lokalnem kot globalnem nivoju. Natančneje pa je spregovorila Barbara Vodopivec, sodelavka Sloge:



Na vladi je bi sprejet nov zakon o vrtcih, ki gre sedaj v parlamentarno obravnavo. Čeprav ga Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture v dobršnem delu podpira, pa so njegovi predstavniki na današnjem sestanku z ministrstvom za šolstvo in šport opozorili na nekatera sporna vprašanja. O njih je spregovoril Branimir Štrukelj, glavni tajnik sindikata:



Do vladnih načrtov glede reforme v zdravstvu pa so kritični tudi v Zvezi svobodnih sindikatov. Osnutek zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je šel skozi koalicijsko usklajevanje in še ni dosegljiv javnosti. Vseeno Dušan Semolič, predsednik Zveze, opozarja na potrebno previdnost:



OFF je ob blasfemični asistenci Mateja P. pripravil Tadej.