Kje se nahaja presek kuture in politike? Kaj vsebuje? Najlažji, najbolj banalen, a hkrati najbolj substancialen odgovor bi se glasil, da politiko in kulturo druži vreme.
To je vse. V politiki ni več nobene kulture, kultura je sem ter tja spolitizirana, vedno je dobra, če je politično
angažirana. Obe sta odvisni od vremenskih učinkov. Le da njuni akterji ščijejo vsak v svojo smer vetra. Če le premorejo količkaj ambicioznosti.
Najprej kultura. Glomazni pariški Louvre, ki bi ga, za potrebe ljudskih mas, lahko mirno zreducirali na eno izbo za Mono Liso, je v letošnjem avgustu obiskalo rekordno število ljudi, konkretneje - 60 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Razlog? Klima vendar! Ljudem je vročina udarila v glavo. Par jih je podleglo, francoskemu ministru za zdravje se je zamajal stolček. To je pa tudi vse. Rešila ga je kultura. Primer zglednega medresorskega sodelovanja.
S politiko je pa takole. V njej so potrebni kompromisi. Ameriški predsednik Bush je, da bi spodbudil, morebiti pa prikril, atribute gospodarskega pehanja, preklical odredbo o zmanjšanju toplogrednih emisij in drugih polutantov. Korporacije bodo razbremenjene, delavci zaenkrat še zaposleni, Bush ponovno inavguriran. Politika je umetnost kompromitiranja. Ali bolje - Peter Mlakar je na otvoritvi Meseca kulture pred izbranim občestvom izjavil: “Politika je ohola vlačuga, ki ga ne dvigne nobenemu več.” Prodajalke ljubezni svojo dejavnost opravljajo za denar, politiki takisto. In za javni blagor, kajpak. Kompromisi so nuja.
Kaj pa vreme? Ozonska luknja nad Antarktiko obsega rekordnih 20 milijonov kvadratnih kilometrov. Tri Avstralije. Tisoč Slovenij. Takšna kultura pritiče politik.
Tole je OFF program Radia Študent, politika nam daje kruh na mizo, kultura v dušo, vreme je in bo še naprej, ozon gor ali dol.
Prva zgodba je že stara, skoraj ponarodela, pardon, poglobela, gre pa takole. Nekoč, pred davnimi časi, se pravi prejšnji teden, je v Bagdadu odjeknila eksplozija, k Alahu, v nebesa ali v grob, pa je poslala 24 ljudi, tudi vodjo tamkajšnje misije Združenih narodov.
Njegova matična organizacija v New Yorku bi morala včeraj, na predlog Mehike, izglasovati resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov za zaščito njenega in drugega humanitarnega osebja po svetu. Omenjeni dokument bi pozival države članice, naj sprejmejo zakonodaje, po katerih bo vsak napad na mednarodno humanitarno osebje Združenih narodov kaznivo dejanje.
Bela hiša pa protestira in grozi z vetom. Hudo jo moti uvod v resolucijo, ki pravi, da je vsak napad na mednarodno humanitarno osebje vojni zločin v skladu s statutom Mednarodnega kazenskega sodišča. Pa tudi ta ne ustreza ameriškemu okusu. Svoje interese jastrebi uveljavljajo tako, kot jedo svoje zrezke. Goltajoče in krvavo.
V Pekingu bo morala severnokorejska delegacija pogoltniti marsikatero žaltavo. Na skupinskem randiju se bo pomenkovala o svojem jedrskem arzenalu z Evropsko unijo, Kitajsko, Rusijo in ZDA, samimi imetnicami dotičnih igrač za odrasle, ter Japonci in Južnimi Korejci.
Začelo se je sila vzpodbudno. S položaja je odstopil Charles Pritchard, ameriški odposlanec za Severno Korejo. Po neuradnih podatkih naj bi bil oster trn v pentagonskih, hardlajnerskih petah, ki že od samega začetka Bushevega mandata nasprotujejo kakršnimkoli pogajanjem s Severno Korejo. Podsekretar za razorožitev v State Departmentu John Bolton je 31. julija izstradano državo ostro napadel in jo med drugim imenoval za “peklensko nočno moro”. Zaradi nediplomatskih izjav ni bil deležen nobenih posledic, pristojno ministrstvo pa je potrdilo, da je podsekretar govoril v imenu administracije.
V znak dobre volje in pripravljenosti na sklepanje kompromisov pa je v Korejskem zalivu prišlo do strelskega incidenta. Na takšen, neverbalen način je južnokorejska mornarica iz teritorialnih voda svoje domovine pregnala plovilo severnih bratov.
V prestolnici podalpja se bo zopet sestal uradniški svet za določanje kriterijev pri imenovanju svojih bratov po funkcijski liniji. A jebiga, tudi funkcija za katerega “rođenega” se bo našla. Kakorkoli, vsi smo tokrat polni optimizma. Vemo, da bo svet tokrat sklepčen, vemo, da se bodo na svoji TRETJI seji, za katere bašejo mastne sejnine, lotili prve točke dnevnega reda in vemo, da tokrat nihče pred njenim koncem ne bo protestno odšel.
To je bratska ljubezen. Če pa bi slučajno počilo, le brez skrbi. Ni tuki Koreja, tuki je le eno vojaško plovilo, to pa ne more streljat samo nase. Ali pač.?
Tudi Aktualno-politična redakcija je godna za samoustrelitev, saj se je uradno pričela ameriška predsedniška kampanja, kar nas spravlja v obup.
Ameriški vojni veterani so imeli na svoji anualni skupščini v San Antoniu priložnost poslušati shizofreno dramo o ameriški zunanji politiki. Demokratski predsedniški kandidat John Kerry je trdil, da je ameriška politika v Iraku propadla, kopja pa se lomijo na hrbtih navadnih vojakov.
Kot drugi je s svojo prisotnostjo teksaški avditorij počastil Donnie Rumsfeld. Rekel je, da je prisotnost mednarodnih teroristov v Iraku dobrodošla, saj jih tako ni treba preganjati po celem svetu in še posebej ne po lastni grudi. Torej se kopja ne lomijo le na hrbtih ameriških osvoboditeljev. Iraško ljudstvo ne sme ostati prikrajšano.
Za finale se je ameriški obrambnik lotil še nekoč prijaznih medijev, ki naj ne bi več znali poročati o uspehih ameriških posredovanj, pač pa le o neuspehih. Kar je seveda prilika za nas, Slovake. Pluralizacija malopridnih pisunov in poročevalcev je mana naše opozicije in čisto konkretnega zunanjega ministra, katerega imena iz vljudnosti, ali pa medijske higiene, ne bomo imenovali.
Ravno temu ministru pa se obeta, da bo morebiti dobil prijatelja na besno močnem položaju. Nekdanji vrhovni poveljnik Ruplove najljubše človekoljubne organizacije, NATA kajpak, general Wesley Clark, je zelo blizu potrditve svojega vstopa v ameriško predsedniško dirko. Anketna merjenja so mu naklonjena. Doslej je zbral deset tisoč podpisov podpore in 750 tisoč ameriških zelencev zagonskih kampanjskih sredstev.
Naj Bog pomaga Ameriki in našemu ministru, temu otoku ateizma tako ali tako ne more, ali pa noče.
Komentarji
komentiraj >>