OFF NAPOVEDNIK

Hrvaški policisti so se soočili z akcijo hitri in drzni. Po avtocesti proti Zagrebu so namreč več kot eno uro lovili voznika, ki je drvel z ukradenim avtomobilom, ujeli pa so ga na izhodu iz predora Mala Kapela, ko je hitri in drzni voznik izgubil kontrolo nad avtom. Sicer so voznika, šlo naj bi za 32 letnega duševnega bolnika, najprej skušali ustaviti policisti iz Zadra, ko se je vozil z razbitim vetrobranskim steklom. Vendar je pobegnil, sesul zapornico na cestninski postaji in se vključil v promet na avtocesti proti Zagrebu. Nato se je začelo divje preganjanje, v katerem je sodelovalo več policijskih vozil. Ta so za pomoč prosila tudi kolege iz policijskih uprav v Gospiću in Karlovcu. V lov pa so vključile tudi posebne enote prometne policije, imenovane »kobre«. Te s posebnimi vozili za hitro vožnjo precej uspešno ustavljajo ultrahitre voznike, a ne v tem primeru.

Seveda se voznik, ko so ga policisti po več kot eni uri dirkanja prijeli, ni mirno predal. Drugače pa na Hrvaškem skoraj ne mine teden, da ne bi opozarjali na voznike, ki vozijo v napačno smer po avtocesti. Tokrat nepridiprav sicer ni vozil v napačno smer, je pa podrl rekord časa bežanja, s tem ko je presegel eno uro.

Berete ultrahiter OFF program Radia Študent!

OFF PROGRAM

V Iraku se je začelo predčasno glasovanje za nedeljske parlamentarne volitve. Glas naj bi tako danes po ocenah misije Združenih narodov v Iraku oddalo med 600.000 in 700.000 vladnih uslužbencev. Volilno pravico ima sicer 19 milijonov volilnih upravičencev. Varnostni ukrepi so tako še poostreni, ponekod pa so v imenu varnosti tudi prepovedali vožnjo z avtomobili. Prav tako bo v nedeljo zaprto letališče v Bagdadu. Je pa v prestolnici, medtem ko so se na volišča odpravljali predstavniki varnostnih služb, v eksploziji obcestne bombe izgubilo življenje 5 ljudi. Na volitvah se bo več kot 6.000 kandidatov potegovalo za 325 sedežev v parlamentu. Bo pa to eden od pomembnih varnostnih preizkusov za Irak, iz katerega naj bi se vojska Združenih držav umaknila do leta 2011.

Iz iraškega mesta Faludža pa poročajo o povečanem številu defektnih rojstev, pri čemer nekateri zdravniki za to krivijo orožja, ki jih je vojska Združenih držav Amerike uporabljala v invaziji na Irak. Spomnimo, da je bila Faludža ena od največjih front boja vojske Združenih držav proti upornikom leta 2004. Število srčnih napak pri novorojencih v Faludži je trenutno kar trinajstkrat večje kot v Evropi. Medtem ameriška vojska trdi, da nima nobenih uradnih podatkov o povečanju defektnih rojstev v Iraku zaradi uporabe njihovega visoko sofisticiranega orožja.

Singapur opozarja na nevarnost napadov na tankerje v Malajski ožini, ki naj bi jih organizirala neznana uporniška skupina. Malajska ožina, ki je dolga 800 kilometrov, je ena od najpomembnejših morskih poti na svetu, skozi njo pa poteka tretjina svetovne trgovine in polovica svetovne nafte. Singapurska mornarica pravi, da bodo v napadih uporniki uporabljali manjša plovila, predvsem hitre čolne, ladjarjem pa priporoča, da okrepijo varnostne ukrepe in prilagodijo komunikacijske sisteme. Ožino si delijo Singapur, Indonezija in Malezija.

Združeni narodi so začeli enomesečne pogovore z Demokratično republiko Kongo o umiku mirovnih enot iz te afriške države, ki so tam nastanjene od leta 1999. Gre za največjo mirovno misijo Združenih narodov, trenutno pa se nahaja v Demokratični republiki Kongo 20.500 vojakov Združenih narodov, ki se jim misija imenovana Monuc izteče maja letos. Čeprav spopadi še vedno potekajo v nekaterih predelih države, si tamkajšnje oblasti želijo, da bi bil datum umika znan pred 30. junijem, ko država praznuje 50. obletnico samostojnosti. V zadnjih letih so se prebivalci Demokratične republike Kongo pritoževali, da vojaki Združenih narodov ne branijo mest na vzhodu države pred napredovanjem uporniških sil, medtem ko Združeni narodi pravijo, da to ni del njihovega mandata.

Brazilija ne bo klonila pod pritiski Združenih držav Amerike, da bi nemudoma podprla strožje sankcije proti Iranu zaradi njegovega jedrskega programa, je povedal zunanji minister največje latinskoameriške države Celso Amorim na srečanju z državno sekretarko Amerike Hilary Clinton. Amorim je še dejal, da se njegova država zavzema za nadaljnja pogajanja z Iranom, preden bi podprli morebitne dodatne sankcije. Brazilija ima sicer dobre vezi z Iranom, medtem ko je Clintonova prepričevala Amorima, da podprejo četrti krog sankcij proti Iranu zaradi bogatenja urana. Potisniti iranske voditelje ob steno pa bi bilo neproduktivno tudi po mnenju predsednika Brazilije Lule da Silve. Več o dogajanju preko luže v deželi Clintonove pa nam bo povedala redna poročevalka Radia Študent iz Združenih držav Lidija Poljaček.



Nemško sodišče v Duesseldorfu je štiri islamske upornike zaradi načrtovanja napadov na ameriške tarče v Nemčiji obsodilo na zaporne kazni od 5 do 12 let. Med drugim so obsojeni načrtovanja napadov na ameriške diplomate, vojake in civiliste z bombardiranjem tarč, med katerimi je bila tudi ameriška zračna baza v Ramsteinu. 10 mesečni sodni proces je bil proglašen za enega izmed večjih terorističnih primerov v Nemčiji. Sodnik Ottmar Breidling pa je dejal, da je četverica sanjala o drugem 11. septembru, le da bi bil izveden v Nemčiji. Dva izmed upornikov, Fritz Gelowitz in Daniel Schneider, sta sicer Nemca, ki sta prešla v islam, vpletena pa sta bila še turški državljan Adem Yilmaz in nemški državljan turških korenin, Atilla Selek.

Državni zbor se je seznanil s predlogom zakona o plačah direktorjev družb v državni lasti. Predlogu, ki med drugim tudi omejuje izplačilo odpravnin, so stranke družno izrekle podporo. Prav tako zakon predpisuje načela in omejitve, ki jih morajo upoštevati člani nadzornih svetov pri določanju prejemkov in pravic direktorjem. O predstavitvi zakona v državnem zboru smo govorili s Francem Bogovičem, članom parlamentarnega odbora za gospodarstvo iz Slovenske ljudske stranke:



Mladi forum Socialnih demokratov je vladi predstavil predlog za ustanovitev mladinske fundacije in možen način razdeljevanja študentskega denarja v prihodnje, saj bi se to s sprejetjem zakona o malem delu spremenilo. Govorili smo s predsednikom foruma Markom Kastelicem:



V Ljubljani si je prostore pridobil javni zavod Mladi zmaji, ki bo koordiniral delo četrtnih mladinskih klubov. Slovenska prestolnica ima trenutno tri četrtne mladinske centre, kmalu pa naj bi dobila še četrtega. O zavodu Mladi Zmaj smo govorili z Matejo Demšič iz urada za mladino na Mestni občini Ljubljana.