Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Nitzer Ebb!!! (4381 bralcev)
Petek, 5. 3. 2010
mcolner



NITZER EBB, 4. 3. 2010; Kino Šiška, Ljubljana

* V tem tednu je glasbeno dogajanje v Ljubljani spet nekoliko prestopilo bregove ter ponudilo specifične, skorajda žlahtne nastope velikih imen glasbene preteklosti. Najprej so vse preveč potihoma Metelkovo obiskali kultni New Model Army, dva dni kasneje pa so tla stresli prav tako britanski Nitzer Ebb. Obe zasedbi sta svoje herojsko obdobje že preživeli, zato se je pojavilo vprašanje, koliko glasbenih sladokuscev bo sploh počastilo te eminentne obiske.

Nitzer Ebb so na sceno stopili v začetku 80. let ter do leta 1987 postali velika atrakcija, deloma na račun svoje neusmiljene industrijske godbe, deloma na račun podpore velikih Depeche Mode, za katere so odpirali koncerte na svetovni turneji plošče 'Music for the Masses'. Nitzer Ebb so tako postali otoški prvaki žanra, poimenovanega EBM oziroma Electronic Body Music, ki so ga oblikovali nekateri odklonski evropski bendi. Ti so raziskovali možnosti uporabe sintetizatorjev, računalnikov in ostalih elektronsko generiranih pomagal. To so staroste Kraftwerk, Deutsche Amerikanische Freundschaft, kasneje so prišli Die Krupps, Front 242, Portion Control, čez lužo so delovali Front Line Assembly, s področja Jugoslavije pa so na sceno z velikimi koraki stopili ljubljanski Borghesia. A pravzaprav EBM nikdar ni postal žanr v pravem pomenu besede, saj je vsak izmed omenjenih bendov po svoje poseben. Prav tako ni postal žanr, ki bi za sabo potegnil večje število publike. Ta je ostala maloštevilna, a zvesta.

V začetku 90. let so Nitzer Ebb pripravljali svoj veliki skok naprej, skok v mainstream vode. Pod vplivom ameriških industrijskih zasedb so začeli vpeljevati distorziran kitarski zvok, kar jih je po visokoleteči peti plošči 'Big Hit' iz leta 1995 tudi povsem pokopalo. Nitzer Ebb niso postali pop zvezdniki. Takrat in deloma zaradi tega se je zasedba razšla in se na odre vrnila šele po dobrih desetih letih, medtem ko je nova plošča 'Industrial Complex' luč sveta ugledala letos. Po turneji z Depeche Mode je trojka krenila na samostojno pot in tako so pristali v veliki dvorani Kina Šiške.

Pravzaprav se je glede na situacijo in bliskovito hitrost glasbene industrije v tako imenovanem Centru urbane kulture, ki se je tokrat izkazal za idealen prostor, zbralo precej obiskovalcev. A le redko kdo je bil tam slučajno. Sicer na pol prazna katedrala je bila okupirana z nespornimi feni te zasedbe, ki so ustvarili nepopisno energično vzdušje. Namesto predskupine se je na odru pojavila neimenovana DJ skupina, ki ni uspela pritegniti potencialnih plesalcev. Kino Šiška se je zaradi svoje sterilnosti, splošnega zadržanega občutja in oderuških cen pijače že davno izkazal kot neprimeren za predvozače ali afterparty-je.

Dvorana se je tako polovično napolnila šele s prihodom glavnih nastopajočih na veliki oder. Nitzer Ebb so se po svoji kitarski odisejadi ponovno podali v elektronske vode in temu primerna je bila tudi odrska postavitev. Bobnar Jason Payne je spremljal elektronsko generirane ritme matrice in jim dodajal analognega plina. Na drugi strani je blestel performativno navdahnjeni Bon Harris, ki je matrico upravljal, ob tem pa na perkusionistični način izvabljal zvoke iz različnih nekonvencionalnih instrumentov. Ustvarjal je zlasti industrijske, kovinske zvoke kot dopolnilo trdni sintetični podlagi. Oblečen je bil v retro slog kakšnega delavskega sindikalista, njegova repetitivna perfomativna akcija odmerjenih gibov pa je tudi zato spominjala na izrazni ples iz nekih drugih časov.

V ospredju je seveda vladal Douglas McCarthy s svojo rahlo militantno in izrazno močno pozo ter s svojim mogočnim, vseskozi prisotnim vokalom. Nastop trojke je potekal brez napak, energično in udarno, z več vrhunci, ki so publiko spravljali v ekstazo in plesni korak. Glasba Nitzer Ebb je kljub svoji industrijski konotaciji izjemno plesna. Morda je v tem segmentu najbolj lahkotna prav njihova nova plošča, ki občinstva sicer ni poganjala toliko v zrak, je pa s svojo bolj umirjeno podobo sejala prepotrebne premore med energično celoto. Nitzer Ebb v letu 2010 zvenijo nekoliko bolj populistično in splošno poslušljivo, zlasti na račun umirjene ritmike in všečnega vokala.

Nastop Nitzer Ebb, pospremljen z odličnim zvokom in čudaško razsvetljavo, ki je ubila iluzije o veliki vizualizaciji, je bil tako razpet med predstavljanjem starega in novega materiala, medtem ko se bolj kitarskih komadov iz srede 90. let, razen izjemoma, niso dotikali. S tem so uspeli zadovoljiti tudi publiko, ki jih je dvakrat priklicala nazaj na oder, zaradi česar se je nastop zavlekel na slabi dve uri. In ob koncu smo bili zadovoljni verjetno vsi, razen seveda DJ-a, ki je ponovno vrtel glasbo prazni dvorani.

Koncert Nitzer Ebb je spremljal Miha Colner


Komentarji
komentiraj >>