V zadnjem letu grehi gradbenih podjetij redno nastopajo na prvih straneh medijev. Od primerov korupcije, dogovarjanj za projekte pod mizo, kršenja socialne zakonodaje, neplačevanja plač do finančnih težav in propadov podjetij, samomorov, izsiljevanj, slabih gradenj; seznam težav, napak in spornih dejanj se širi. Gradbeni sektor glavnega krivca nedvomno išče v aktualni gospodarski krizi, saj je v času le-te verjetno tudi najbolj prizadet. Dejstvo, da do medijsko odmevnih primerov brez kolapsa gospodarstva ne bi prišlo, pa je zgolj slaba tolažba za vse tiste, ki so bili in še vedno so v tem sistemu izkoriščani za dvig bruto družbenega proizvoda, izvoznih številk in kar je še podobnih kazalcev. Delno sesutje gradbeništva, ki se, lahko rečemo na žalost, pričenja pri malih in srednje velikih podjetjih, pa je v tem tednu na ogled javnosti postavilo eno od najbolj osnovnih lastnosti neoliberalnega kapitalizma – izkoriščanje delovne sile s sistemsko pomočjo države.

Na primeru delavcev kočevskega podjetja Prenova, ki so bili v boju za svoje pravice prisiljeni v gladovno stavko, se je pokazalo, kako je bila z asistenco države v roke podjetnikov položena moč za nadzorovanje in izkoriščanje tuje delovne sile. Tudi delavstvu, ali še posebej njemu, kaste niso tuje. Delavci se delijo na tiste, ki prihajajo iz držav Evropske unije, jih je po številu malo in predstavljajo visoko izobražen kader ter na tiste, ki predstavljajo nekvalificirano delovno silo in v večjem številu prihajajo iz nekdanjih republik bivše skupne države. Sistem, po katerem se zaposluje takšnega delavca, pa je na primeru delavcev Prenove izpostavil vso bedo, ki jo mala bleščeča evropska država lahko ponuja.

Praviloma namreč velja, da se tujemu delavcu, ki je prvič zaposlen v Sloveniji, izda dovoljenje za zaposlitev, s katero je vezan na delovno mesto pri znanem delodajalcu, oziroma se dovoljenje za zaposlitev izda na vlogo delodajalca, ki želi tega delavca pripeljati v Slovenijo. Tujec dobi dovoljenje za delo za obdobje enega leta z možnostjo podaljšanja. Šele po zaposlitvi, ki je pri istem delodajalcu trajala dve leti, pa lahko tujec zaprosi za osebno delovno dovoljenje, ki mu omogoči, da samostojno nastopa na našem trgu delovne sile. To v praksi pomeni, da mora delavec v vsakršnih pogojih vztrajati pri enem delodajalcu in upati, da ga bo obdržal zaposlenega dve leti. Kako je možno ta sistem uporabiti in zlorabiti, pa bodo bolj natančno razložili naši sogovorniki. Pričeli bomo s predstavnikoma Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Gorana Lukiča smo tako vprašali, kako strukturni mehanizem izkoriščanja tujih delavcev deluje:



Bolj natančen in bolj kritičen pogled je podal sekretar Zveze svobodnih sindikatov Milan Utroša, ki smo ga vprašali, zakaj se tuji delavci ne povezujejo v sindikalne organizacije:



Delodajalci lahko tujcu s preprostim mehanizmom prezaposlovanja od enega do drugega podjetja, četudi je lastnik teh podjetij ista oseba, onemogočijo pridobitev osebnega delovnega dovoljenja in ga tako držijo trajno odvisnega od njegovega podjetja. Je tako obtožba, da gre za sistematizirano sužnjelastništvo na mestu? Radivoj Radak z Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve z oddelka za Prosto gibanje delavcev se z opisanim strinja in že predstavi spremembe na tem področju:



S sistemom zaposlovanja tujcev pa so se ob medijskem razkritju zganili tudi pri Varuhinji človekovih pravic. Ker pogovori o spremembah sistema šele potekajo, je namestnica Varuhinje, Kornelija Marzel, zgolj opisala težave, ki so jih v začetni fazi preverjanja ugotovili:



Poleg zakonodaje pa v ospredje stopa tudi vprašanje uspešnosti inšpekcijskega nadzora nad anomalijami na trgu zaposlovanja. Bi bilo ekscesnih primerov manj, če bi bil Inšpektorat za delo strokovno in številčno ustrezno okrepljen? Glavni inšpektor Inšpektorata za delo Borut Brezovar je pojasnil težave na inšpektoratu:



Kritiko do trenutnega dela inšpekcijskih služb pa je podal Milan Utroša, ki je najprej odgovoril na vprašanje, ali bi bilo ekscesnih primerov ob ustreznem nadzoru manj:



Problem zakonodaje je nedvomno sprožil postopke za njeno spremembo. Spremembe Zakona o zaposlovanju tujcev je predstavil Radivoj Radak z ministrstva za delo:



S sistemom, ki odločujoč vpliv na izplačevanje plač in izdajo delovnih dovoljenj polaga v roke delodajalcu, je tako mogoče doseči, da delavci več kot leto dni ne povzdignejo svojega glasu. Navsezadnje je Inšpektorat za delo šele pred dvema tednoma dobil prvo prijavo proti podjetju Prenova. Nemoč, v kateri se pogosto znajdejo migrantski delavci, razume tudi glavni inšpektor Borut Brezovar:



Brezovar je pojasnil, zakaj se nekaterim delodajalcem na nek način pogleda skozi prste, kar je v bistvu razlog več, da goljufivi delodajalci ne bi ravnali zakonito in pošteno do lastnih zaposlenih. Položaj delavcev je tako jasen, Radivoj Radak z ministrstva za delo pa kljub temu meni, da bi bilo dobro, da delavci ne čakajo tako dolgo, da se pritožijo:



Govorili smo z enim od delavcev Prenove, ki so gladovno stavkali, Nisadom Huseinbašićem, in ga vprašali, kako so oni prenašali nevzdržno stanje, v katerem so se tako dolgo nahajali:



Do kršenja zakonodaje in posledično problemov, s katerimi se morajo soočati delavci, ne prihaja le v podjetjih, ki sodelujejo pri javnosti manj znanih projektih. Inšpektorji ugotavljajo kršitve tudi na gradbiščih, ki so v centru javne pozornosti. Predvsem med politiki je v zadnjih tednih priljubljeno vprašanje pogojev dela na največjem ljubljanskem projektu, na stadionu v Stožicah. Borut Brezovar na to temo:



Huseinbašića smo vprašali, ali ima informacije o stanju v drugih gradbenih firmah v Sloveniji. Je njihov primer izjema ali pravilo?



Vseeno pa Brezovar poudarja, da je situacija v večjih podjetjih glede položaja delavcev bolje urejena kot v manjših firmah:



Kaj nam lahko pove Nisad o razpoloženju med delavci v Bosni glede pričakovanj od dela v Sloveniji? Še vedno prevladuje optimizem, ali se že sluti, kakšno je realno stanje za mnoge delavce?



Problematika tujih delavcev, oziroma bolje rečeno problemi, s katerimi se soočajo tuji delavci v Sloveniji, lepo ponazarjajo ustrojenost sodobnega kapitalističnega sveta. Vrsta prefinjenih zakonskih določil z nalogo servisirati lastnike produkcijskih sredstev, neustrezno delovanje državnih služb, ki bi morale kljub temu skrbeti vsaj za minimalno zaščito delavcev in povrhu še neobčutljivost tako politike kot velikega dela javnosti, pripeljejo skupaj izključno do skrbi za speglane statistike in visoko gospodarsko rast, ki ima seveda v končni fazi za posledico točno to izhodišče, v katerem se vsa ta zgodba začne. Maso izkoriščanih, ki so prisiljeni v trajno podrejen in skrajno neavtonomen položaj. Vse zavoljo steklenih piramid, zgrajenih na plečih armade sužnjev.

Kultivator o novodobnem suženjstvu sta pripravila Igor in Boris.