OB SEDMIH

Prvi krog francoskih lokalnih volitev je zaznamovala zelo nizka volilna udeležba, poraz desnice pod vodstvom predsednika države Nicolasa Sarkozyja in uspeh skrajne desničarske Nacionalne fronte. Kljub razcepljenosti na državnem nivoju je socialistom uspelo prepričljivo prevzeti vodstvo, zato je Sarkozy že začel zmanjševati pomen volitev, češ da je šlo zgolj za regionalna vprašanja. O smislu lokalnih volitev v močno centralizirani državi se sprašujejo tudi volilci. Njihovo abstinenco je izkoristila šovinistična Nacionalna fronta in dosegla dvanajst odstotkov glasov.

Štetje glasovnic po iraških parlamentarnih volitvah poteka zelo počasi, zato pred četrtkom ne gre pričakovati dokončnih rezultatov. Po curljajočih delnih izidih je šiitsko obarvana koalicija Pravna država sedanjega premiera Nurija al Malikija zmagala tudi v južni provinci Basra, ki je tretja največja volilna enota v državi. V stranki so že oblikovali odbor, ki bo vodil koalicijska pogajanja, vseeno pa jo lahko ostale stranke obidejo in brez nje oblikujejo vlado.

Po mnenju srbskega predsednika Borisa Tadića je lahko nekdanji član vojnega predsedstva Bosne in Hercegovine, Ejup Ganić, izročen tudi Bosni in Hercegovini, važno je le, da pride do sodnega procesa. Ganića, ki ga srbske oblasti obtožujejo odgovornosti za napad na iz Sarajeva umikajočo se enoto JLA leta 1992, so na začetku meseca aretirali v Veliki Britaniji.

V centru ljubljanske kotline je pretežno jasno, minus dve stopinji Celzija, brez vetra. Zimska oprema na vozilih po zakonu o varnosti v cestnem prometu z današnjim dnem ni več potrebna.

OB OSMIH

Na Tajskem je cela štala. Približno sto tisoč privržencev nekdanjega premiera Thaksina Shinawatre, ki ga je je vojska leta 2006 odstavila v vojaškem udaru, je v Bangkoku zahtevalo odstop sedanjega predsednika vlade Abhisita Vejjajive in sklic predčasnih volitev. Abhisit je ultimat zavrnil kar iz vojaškega oporišča, kamor se je skril pred razjarjeno mmnožico.

Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki-moon je ob svojem drugem popotresnem obisku Haitija obljubil nadaljnjo pomoč tej opustošeni državi. Prioriteta ostaja predvsem zagotovitev primernega bivališča za več kot milijon ljudi, ki so v potresu ostali brez strehe nad glavo. Ban je priznal, da operacija pred prihajajočo deževno dobo poteka s precejšnjo zamudo. Konec meseca bo v New Yorku potekala donatorska konferenca za Haiti, saj se je doslej zbralo samo slabo polovico potrebnih sredstev.

Najvišji predstavnik rimokatoliške cerkve na Irskem, kardinal Sean Brady, je zavrnil zahteve po odstopu. Te so se namnožile po njegovem priznanju, da je bil navzoč na srečanjih, kjer so nekatere žrtve spolnih zlorab morale obljubiti molčečnost. Z realnostjo skregani klerik se brani, da je zgolj sledil cerkvenim ukazom.

Danes je svetovni dan pravic potrošnikov. V skladu s prevladujočim trendom finančno – krizne govorice bo rdeča nit dogodkov, posvetovanj in ostalih hepeningov problem potrošniških pravic na področju finančnih storitev.

OB DEVETIH

Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva v Izraelu začenja bližnjevzhodno turnejo. Pot ga bo nato vodila še na palestinska območja in v Jordanijo, maja pa načrtuje še malce bolj kočljiv obisk Irana. To je šele drugi trip kakega brazilskega čelnika na tem območju, vse od leta 1876, ko je tam vandral brazilski cesar Dom Pedro II. Turneja je namenjena okrepitvi brazilske vloge na mednarodnem prizorišču, ali v diplomatskem jeziku Lule, palestinsko – izraelska mirovna pogajanja potrebujejo nepristranskega posrednika.

Finančni ministri Evropske unije bodo v Bruslju skušali doreči, kako zadolženi Grčiji zagotoviti potrebnih dvajset do petindvajset milijard evrov. Možnosti sta dve: niz posojil držav članic pod pokroviteljstvom Evropske komisije ali pa posojilo komisije na finančnih trgih kot dodatek posojilom Grčiji iz držav članic unije. Na srečanju bodo mlatili slamo tudi glede možnosti vzpostavitve Evropskega denarnega sklada, ki bi v bodoče posredoval v tovrstnih ekscesnih primerih.

Neka gruzijska TV postaja je v soboto dokazala, da ji ne manjka občutka za slab humor. Objavila je lažno vest o invaziji ruske vojske in uboju predsednika Mihaela Sakašvilija. Na provokacijo se je že odzval stalni ruski predstavnik pri zvezi NATO, češ da primer samo ponovno dokazuje Sakašvilijevo zdravstveno stanje. Citiramo: „On ni preprosto kriminalec. Je bolan in v družbenem smislu nevaren človek“. Sakašvili je namreč po ruskem prepričanju v ozadju TV incidenta, ki naj bi zopet poglobil rusko – gruzijski nesporazum.

Petindvajseti rojstni dan praznuje internetna domena pika com. Prvi se je s to domeno leta 1985 okitil proizvajalec računalnikov, katerega imena ne bomo omenjali po nemarnem, sedaj pa se vsak dan z njo registrira sto tisoč novih spletnih strani. Na medmrežju tako trenutno fleša približno šestinosemdeset milijonov tovrstno okrancljanih strani. Glede na to, da gre za zaščitni znak komercialne rabe interneta, je pomenljiv tudi podatek, da se je v četrt stoletja prikazalo in nato ugasnilo sto trinajst milijonov takšnih strani.

OB DESETIH

V katarski Dohi se je začelo dvotedensko zasedanje Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi vrstami. Obetajo se vroče diskusije, saj bodo obmizniki ponovno pretresali trgovanje s slonovino, obstaja pa celo možnost o prepovedi mešetarjenja z modroplavuto tuno. Kako in če sploh še vnovčiti zaloge slonovine bodo poskušali doreči na relacijah med neenotnimi afriškimi državami in Kitajsko, ki je največja porabnica tovrstne robe, medtem ko sta glede tun na eni strani Evropska unija in Združene države Amerike, začasni prepovedi pa se zoperstavlja Japonska.

Rubrika naravne katastrofe, teroristi in ostale nadloge. Na Fidžiju pustoši močan ciklon, ki se utegne še okrepiti. Ruši hiše, uničuje kmetijske pridelke in poganja ljudi v beg. Zaradi razmer so oblasti uvedle policijsko uro.

Velik del Čila, vključno z glavnim mestom Santiagom, je minuli večer preživljal ob svečah, za nameček pa so bile prekinjene še telefonske povezave. Za redukcijo najverjetneje odgovarja silovit potres izpred dobrih dveh tednov in številni popotresni sunki.

V iraškem mestu Faludža je avto-bomba zapeljal v smrt najmanj sedem ljudi, trinajst je ranjenih. Gre za prvi večji kakršenžekoli napad po parlamentarnih volitvah sedmega marca.

V indijski zvezni državi Radžastan je avtobus z mostu zgrmel v suho rečno strugo. Umrlo je več kot petindvajset študentov in študentk, ki so se vračali iz svetega mesta Vrindavan.