Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
FENN'O BERG: In Stereo (Editions Mego, 2010) (ponovitev 29. 3. 2010 ob 00.30) (2423 bralcev)
Torek, 23. 3. 2010
tadej



* Prestižni trio Fenn O'Berg sestavljajo na Dunaju delujoča Christian Fennesz in Peter Rehberg ter zadnja leta v Tokiu žive-či Jim O'Rourke. Prvi si je ugledno mesto v eksperimentalni glasbi prislužil z unikatnim spajanjem eksperimentalne elektro-nike in kitarskega popa. Tako z žanrsko kot tudi zvočno unikat-nostjo si je Fennesz zacementiral dostojni položaj, ki ga očitno ne zamajejo niti številni zgrešeni projekti, katerih v njegovi impro karieri ni malo. Na drugi strani imamo Petra Rehberga, ki je popolno nasprotje Fenneszovih subtilnih, večplastnih zvočnih krajin. Veličine njegovega surovega, pustega in hrupnega zvoka mi po pravici povedano še nikoli ni uspelo doumeti. Teoretično bi Rehberg v grupi Fenn O'Berg lahko predstavljal Fenneszov antipol in s tem dopolnitev zvočne slike, a o tem več kasneje. Tretji član, Jim O'Rourke, verjetno poznan vsem ljubiteljem Sonic Youth-ov, fenom impro glasbe ter pravzaprav kar ljubitel-jem glasbe na splošno, pa ima tako obširen nabor različnih sode-lovanj in izkušenj, da bi krepko presegli čas Tolpe Bumov, če bi se spuščali v detajle. Vsekakor ne gre za človeka, ki bi gojil kake sorodne glasbene izraznosti s poprej omenjenima. A glede na razpon med glasbo Christiana Fennesza in Petra Rehberga, je iskanje neke posebne kompatibilnosti nesmiselno. Verjetno se za uspešno funkcioniranja tria še najbolj potrebuje nek izurjeni improvizator, ki bi znal uspešno skakati med nasprotnima brego-voma dunajske Donave oziroma ju povezati. Trio zato že v sami zasnovi hodi po izredno spolzkem terenu. Dovoljšna mera spretno-sti in drznosti seveda lahko tako odprto zasnovane projekte sprevrača v presežke, na drugi strani pa že manjše napake vodijo v pogubo.

Tretja plošča tria Fenn O'Berg je hkrati njihova prva studij-ska. Pretekle izdaje so imele nekaj svetlih trenutkov, čeprav sem mnenja, da so še vseeno trpele nad prej omenjeno zvočno nekoherentnostjo. Glasbo je reševalo semplanje tujega materiala, ki je delovalo kot nekakšen skupni imenovalec tria. To pa po mojem mnenju ni nekaj, kar bi kazalo na veličino in historično pomembnost računalniške improvizacije, kar nekateri radi pripi-sujejo danes predstavljenemu triu. Osebno sem mnenja da je to prej indikator resnega problema računalniške improvizacije, če je ta vezana v večinski meri le na klikanje, namesto da bi odkrivala potenciale ustvarjanja novih interaktivnih inštrumen-tov. Glede na to da je od zadnje plošče preteklo že okoli 9 let, sem nestrpno pričakoval novo izdajo v upanju, da nam bodo nove izkušnje članov prinesle kakšno zanimivo presenečenje. Kaj nam lahko ponudijo svetovne impro legende v letu 2010 v polju raču-nalniške improvizacije? Je ambiciozno zastavljeni projekt končno dobil krila?

Plošča In Stereo mi je prvič prišla pod roke nekega poznega večera, ko sem se ravno odpravljal spat. Glede na pravkar pove-dano seveda nisem mogel odlašati s poslušanjem, zato sem si album privoščil za popotnico v svet sanj. Zavoljo utrujenosti me je hitro vleklo v spanec, a vseeno sem premogel še toliko zaves-ti, da sem se kar nekajkrat začudil nad nesmiselnostjo predvaja-ne glasbe. Izkušnja se je postopoma sprevrgla v pravo moro, saj sem bil nekako ujet med sanjami in fizično realnostjo. Glasba je ustvarjala neprijetne, tesnobne in kaotične sanje, ki so bile popolnoma podrejene zvočnemu diktatu. Med tem procesom sem se nekajkrat zbudil, vsakič z večjo željo, da bi bilo albuma že konec. Nakar sem se po dolgotrajnih blodnjah končno znašel v prijetnih sanjah. Dogodki so končno dobili nek ritem, po mnogo-dimenzionalnem sanjskem prostoru so me raznašale nedoumljive reke, in že v spanju sem se zavedal da gre le za ogledala, v katerih se zrcalijo zvoki zunanjega sveta. V nekakšni želji po odkritju te magične glasbe sem se vnovič prebudil in začuden spoznal, da je že jutro. Albuma je bilo že zdavnaj konec, pod oknom je brnel smetarski tovornjak, katerega so z zavidljivim občutkom za ritem polnili lokalni smetarji.

Ko smo v oddaji Šesta Muzika poslušal intervju z dubstep pro-ducentom Martynom, mi je v glavi ostala izjava, da je za uspešno produkcijo potrebno imeti čim bolj osnovni "setup", ki ga produ-cent obvlada, saj le tako lahko na hitro prelije svoje ideje v računalnik. To je še kako res pri delanju klubske glasbe, a v računalniški eksperimentali to le komajda drži. Tu se vse začne z eksperimentom, blodenje in izgubljanje po labirintih neskonč-nih možnosti digitalne glasbe je tu neizbežno. In ko glasbenik nekako najde sebe v tem blodnjaku, se šele začne tisto, čemur v obče rečemo delanje glasbe. To je na žalost točka, kjer se album In Stereo tudi konča.

Če album In Stereo samo na hitro "preklikamo", dobimo obču-tek, da gre za obetaven album. Prelet kaže na zanimive atmosfe-re, hkrati je tudi poln številnih zvočnih terorizmov, ki se mi kažejo kot večna reciklaža industrijske revolucije, katero so pred stoletjem začeli italijanski futuristi. V današnjem času tovrstno ropotanje seveda nima več nikakršne zgodovinske in revolucionarne konotacije, zato gre samo še za votlo ropotanje, primerno za polnjenje z "velikimi" koncepti.

Ko eksperimentalni elektronski glasbenik odkrije svoja orod-ja, in že do tja vodi trnova pot, ni lažjega kot narediti nek zvočno fascinanten dogodek ali frazo. Veličina eksperimentale pa je iz tega narediti neko zgodbo oz. nek preplet dogodkov, ki imajo smisel. Nekaj čemu načeloma rečemo komad. In tu novi Fenn O'Berg popolnoma odpovejo. Na eni strani je moč slišati uporabo oziroma prej zlorabo nekih prestižnih in v elektroakustični glasbi znanih "plug-inov", ki imajo tako alkemistično moč, da jih ni težko prepoznati - če se jih seveda zlorablja brez zadrž-kov. S temi biseri namreč Fenn O'Berg ravnajo popolnoma brez občutka in na ta način izdajajo vso svojo zvočno zanimivost, ki se ji reče dobri in dragi "plug-ini". Namesto spretno začinjene hrane nam tako Fenn O'Berg na krožnik servirajo kupe začimb, ki se zdijo kot slaba kuharjeva šala. Na drugi strani ni nobene povezave med dogodki in plastmi glasbe. Zdi se, kot da vsak član improvizira zase, in če določen posameznik že zajaha nek spek-tralni val, ga v naslednjem momentu povozi drugi član z nekim popolnoma nekompatibilnim teženjem. Glasba ni interaktivna ne na spektralnem niti na dogodkovnem nivoju. Kot dodaten nebodigatre-ba v svetu zvočnega kaosa se občasno pojavijo še sila klišejske melodije, ki se tako kot vse ostalo, zdijo le kot nepovabljen gost.

Če bi rekli da je pop glasba reciklaža enega in istega, za čigar razvoj je po večini zaslužna napredna tehnologija, potem lahko za današnji album rečemo, da gre za daleč podpovprečni pop izdelek znotraj eksperimentalne elektronike. Gre za reciklažo neštetokrat slišanega, čemur načeloma pravimo "kr neki". Ta "kr neki" se sicer trudi skrivati pod tehnološko krinko, a je upora-ba novih, in hkrati tudi starih in večno aktualnih tehnologij tako površna, da deluje kontra namensko. Seveda pa sound art ne pozna besedne zveze "kr neki", zato bi znal biti danes predstav-ljeni plošček še ena historično pomembna izdaja v svetu eksperi-mentalne elektronike oz. računalniške improvizacije.

pripravil Tadej Droljc

 



Komentarji
komentiraj >>

Re: FENNO BERG: In Stereo (Editions Mego, 2010) (ponovitev 29. 3. 2010 ob 00.3
žiga [24/03/2010]

gospod tadej, bi se dalo slučajno dobit kak tvoj kontakt (email, na strani ga ni videt, kot pri večini drugih sodelavcev RŠ-a), imam eno vprašanje, pa mislim, da ne sodi sem
odgovori >>

    Re: FENNO BERG: In Stereo (Editions Mego, 2010) (ponovitev 29. 3. 2010 ob 00.3
    tadej [24/03/2010]
    tadej.droljc@gmail.c om
    odgovori >>

Re: FENNO BERG: In Stereo (Editions Mego, 2010) (ponovitev 29. 3. 2010 ob 00.3
goran [23/03/2010]

kr neki je kr prov : )
odgovori >>