Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Letno prečesavanje slovenske dramatike: Preglej na glas in Teden slovenske drame (2791 bralcev)
Torek, 23. 3. 2010
Katja in Pia



Letošnji začetek pomladi zaznamujeta kar dva zaporedna festivala, ki obravnavata slovensko dramatiko. Festival dramske pisave Preglej na glas! se je s svojega običajnega novembrskega termina premaknil na predteden Tedna slovenske drame, ki se je pričel minuli konec tedna in bo tudi letos trajal več kot teden dni. Marec se tako skorajda že spreminja v mesec, posvečen slovenski dramatiki.

Najbolj obširen del festivala dramske pisave Preglej na glas! je bil letos namenjen bralnim uprizoritvam besedil, nominiranih za Grumovo nagrado, ki se tradicionalno podeljujejo ob koncu Tedna slovenske drame v kranjskem Prešernovem gledališču. Od nominirancev letos zaradi svojega radikalnega pristopa, transkripcije in selekcije medijskega dogajanja ob dogodku v Ambrusu, izstopa predvsem besedilo Slovensko narodno gledališče avtorja Janeza Janše.

Njegova rekonstrukcija kot ready-made problematizira neoliberalno dogmo avtorstva in obenem oži avtorsko funkcijo na kontekstualizacijo predobstoječega teksta in jo širi na režijsko koncepcijo uprizoritve. Nestandardna bralna uprizoritev publiki podeli vlogo akterjev v dogajanju - bodisi jih izloči kot Rome na podlagi priimka bodisi interpelira v ksenofobne vaščane s projekcijami žaljivk, ki jih ti kriče ponavljajo. Tako poseže v resnično življenje gledalcev, s čimer presega omejitve forme bralne uprizoritve in dokaže, da tudi sam Janšev tekst presega goli status materiala za uprizoritev. Ta kot avtonomni tekst omogoča več režijskih interpretacij.

Da pa je sploh lahko prišlo do tovrstnih premikov v pojmovanju dramske pisave, je najbrž zaslužno prav gledališče Glej, pod okriljem katerega poteka Preglejev laboratorij. Skupina slušateljev je kot provokacijo že leta 2007 na razpis za Grumovo nagrado neodvisno poslala svoje »lahke komade«, zbir ready-madeov. Glede na letošnjo nominacijo pa je očitno, da tovrstni teksti niso več pojmovani zgolj kot provokacija, kar je ključen korak pri pojmovanju sodobne dramatike.

Tudi letošnji Preglej na glas! je otvoril performans Preglejčkov, avtorjev, udeleženih na letošnjem Preglejevem laboratoriju. Teme za nastajajoče tekste so bile tokrat spremembe družinskega zakonika in z njimi povezana problematika. Nastal je nabor raznolikih tekstov, od ready-made gesla o kastratih iz D'Alembertove in Diderotove enciklopedije, do igrivih remiksov arhaizmov o družini Antona Martina Slomška in primerljivo arhaičnih izjav slovenskih politikov na to temo. Preglejčki so ponovno dokazali svojo inovativnost, in to ne le pri pisanju tekstov, temveč tudi pri samem uprizoritvenem kolažu, ki je bil tokrat strukturiran kot parlamentarna razprava.

Veliko manj inovativna je bila povsem klasična bralna uprizoritev Svetinove Grobnice za Pekarno, a vsekakor neskončno bolj inovativna kot sam Svetinov tekst. Tudi ta je strukturiran kot razprava - neskončno dolga razprava o uprizoritvi Kiševe novele Grobnica za Borisa Davidovića v režiji Ljubiše Ristića, ki je zaradi zapletov z oblastjo postala grobnica za gledališče Pekarna. Tudi Svetinov tekst bi lahko imeli za nehoteni ready-made: bolj zaradi citiranja celih člankov o zgodovini Pekarne kot del vsakdanjega pogovora oseb kot zaradi rabe Kiševega teksta. Če danes o uspehu predstave ne odloča več Partija, temveč publika, vnaprej izrekamo sožalje gledališču, ki mu bo Svetinov tekst grob.
Tudi bralna uprizoritev teksta Žanine Mirčevske Luknja je bila režijsko zelo enostavna, akterji so sedeli za veliko mizo, strukturo prizorov pa so uravnavali trenutki teme. Zgodba o maternici v najem je s svojo dramatično učinkovitostjo tudi brez kakšnih posebnih režijskih rešitev razgrnila vsekakor več kot zgolj fikcijske socialne prepade in plitkost vsakdana.

Bolj zanimiva je bila uprizoritev teksta lanskoletne Grumove nagrajenke Simone Semenič - 24 ur, ki v klasično 24-urno dramsko enotnost časa vstavi krajevni in dogajalni razcep. Iz stola na stol se drug mimo drugega premikata in soočata dva dogajalno ločena para in izrisujeta paralelni pripovedi o nemožnosti ljubezenskega stika, ki asociativno součinkujeta drug na drugega. Ljubezensko tematiko inovativno ironizirajo spami, ki iz interneta vdrejo v dramsko realnost in kot distrakcije od odrskega dogajanja gledalcem na uho šepetajo lažne in banalne recepte za srečo.

Nominiranka Simona Semenič je dolgo vodila Preglejev laboratorij, v okviru katerega je nastal tudi Kaliningrad Mihe Mareka, uprizorjen v spremljevalnem programu. Inovativen tekst z izčrpnimi uprizoritvenimi napotki in zamenjavo živega igralca z brezosebnim Glasom in projekcijami v piramidalnem svetlobnem mavzoleju potrjuje Preglejevo prebojnost v razumevanju odrske prakse in dramske pisave. Uprizoritveno je inovativna postavitev Pisma Heinerju M. nagrajenega hrvaškega dramatika Gorana Ferćeca, z iskrivim podajanjem monološkega teksta med številnimi akterji. V spremljevalnem programu zaradi bolezni žal nismo dočakali druge uprizoritve teksta v nastajanju nominirane Simone Semenič - Še me dej 2, je pa za svojevrstno popestritev dogajanja poskrbela hrvaška performerka Ivana Sajko s performansom Rose is a Rose is a Rose … in ponudila gledališki izlet v tujino tik pred ponovno potopitvijo v domačo dramsko produkcijo.

Konec tedna se je namreč začel tudi Teden slovenske drame v Kranju. V tekmovalnem programu za Šeligovo nagrado se poteguje sedem uprizoritev tekstov slovenskih dramatikov v produkciji različnih slovenskih gledališč. Najbolj zanimive predstave pa se na žalost - kot ponavadi - skrivajo v spremljevalnem programu. Taka je predstava Spomenik G Janeza Janše, ki v Kranju zaradi bolezni v ekipi niti ne bo uprizorjena. Kranjskim abonentom bo prevelik šok torej prihranjen. Poleg tekmovalnega in spremljevalnega programa pa bodo tudi letos v Kranju gostovala nekatera tuja gledališča, ki igrajo drame slovenskih avtorjev Evalda Flisarja, Dragice Potočnjak in Saše Pavček. Toliko za enkrat. Z jubilejnega 40. Tedna slovenske drame pa se vam še enkrat javimo v Teritoriju teatra, v ponedeljek ob 20.30.

Dramatizirali sta Katja Čičigoj in Pia Brezavšček.


Komentarji
komentiraj >>