Od vsake na demokratičnih volitvah izvoljene izvršne in zakonodajne oblasti, torej vlade in koalicije, imamo pravico pričakovati predvsem učinkovite ukrepe zoper aktualne izzive globalnega sveta, ki bremenijo kakovost bivanja na Slovenskem živečih državljank in državljanov. Da s temi tudi ta vlada zamuja, oziroma da izzivom gospodarske krize in njenim konkretnim posledicam, predvsem izpraznjenim denarnicam zadolženega prebivalstva te prav tako zadolžene države, ni najbolj kos, med drugimi ugotavljajo tudi na Uradu za makroekonomske analize in razvoj, krajše UMAR-ju. Tudi na Slovenskem se namreč živi vse slabše. Toda aktualni odločevalci v vladi, parlamentu in strankah koalicije kljub temu vse svoje pozornosti pač ne namenjajo naglo upadajoči kakovosti domačega življenja, ampak ob sicer ne ravno uspešnih predvsem samo-promocijskih dogodkih, kot je bila denimo prejšnje tedenska konferenca o Zahodnem Balkanu, razmišljajo celo o reformi in rekonstrukciji vlade.
Tako je te dni predvsem zaradi uradno obelodanjenega mnenja Ustavnega sodišča, da arbitražni sporazum med Slovenijo in Hrvaško o reševanju spora o meji ni v neskladju s temeljno ustavno listino in ustavo, silno zaposleni predsednik vlade Borut Pahor v včerajšnji izjavi za medije napovedal, da kljub pomanjkanju časa pripravljajo tudi reformo vlade oziroma predlog za zmanjšanje števila obstoječih ministrstev. Seveda naj nikakor ne bi šlo za to, da bi se premier po niti dveh letih vladanja, posameznih ministrov ali ministric preprosto naveličal. Tako naj bi reformatorji vlade o zmanjšanju števila ministrstev razmišljali zgolj v okviru širše reforme državne uprave. Predlog, ki se ga sicer še pripravlja, pa naj bi po besedah predsednika vlade užival podporo večine ministrov in ministric. Kar je sicer dokaj logično, saj večine ministrstev tudi ta vladna reforma pač ne bo odpravila in so potemtakem ministri, ki bi jih naj iz vladne palače odplaknila ta racionalizacija državnega aparata, v manjšini.
Nekoliko manj logično sicer je, da z napovedjo reformacije vlade tudi njen prvi mož preprosto priznava, da sta tako vlada kot celotna državna uprava preveliki in neučinkoviti. Da bo potemtakem potreben kar, kot pravi, revolucionaren poseg, je očitno že po še ne slabih dveh letih spoznal tudi Borut Pahor. S tem sicer tudi povsem neposredno priznava, da na to, da bi bilo moč vlado in število njenih ministrstev zastaviti nekoliko bolj skromno, ni mislil pravočasno, oziroma ob nastopu mandata. Toda tako vlada kot koalicija te mesece in dneve nujno potrebujeta dogodke in ukrepe, s katerimi bi si nekako izboljšale že za prihajajoče lokalne volitve jeseni ne ravno najbolj optimistično javnomnenjsko podobo.
Razloge za to, da pa priljubljenost aktualne dobre vlade med prebivalstvom še naprej pada, pa je za iskati prav v ugotovitvah Urada za makroekonomske analize in razvoj, ki jih prinaša nova številka publikacije Socialni razgledi. V domači republiki se tako vztrajno povečujeta delež nizkih plač in razlike v plačah. Povečujeta se tudi stopnja tveganja revščine in materialne prikrajšanosti. Daleč nad povprečjem Evropske unije smo na Slovenskem tudi glede števila prometnih nesreč s smrtnim izzidom in samomorilnosti. Sicer ena redkih učinkovitih stvari v državi, kar vladi in ministrstvu za delo, družino ter socialne zadeve priznava tudi UMAR, je sicer obstoječ sistem socialnih transferjev oziroma pomoči. Makroekonomske analize zanje pristojnega urada namreč kažejo, da bi bila brez teh socialnih pomoči revščina v Sloveniji skoraj dvakrat višja.
Toda če so še najbolj učinkovita stvar v državi socialni transferji, ki kljub majhnim zneskom za posameznika zagotavljajo, da ni celo uradno priznana revščina na Slovenskem skoraj dvakrat večja, potem vlada in koalicija enostavno ne moreta biti ne vem kako priljubljena. Revni so sicer za prejeto socialno pomoč gotovo hvaležni. Toda to samo po sebi še ne zagotavlja, da so z življenjem na sociali tudi dejansko zadovoljni. Prav tako nujno potrebnih dodatnih javnomnenjskih točk vladi in koaliciji ne bosta prinesli tudi ne prva in ne druga faza modernizacije pokojninskega sistema, ki sta jo danes predstavila minister Ivan Svetlik in generalni direktor direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela Peter Pogačar.
Pokojninski sitem je sicer potrebno modernizirati predvsem zato, ker so moderni časi taki, da se prebivalstvo stara oziroma da se v domači družbi najbolj povečuje delež starejših od 65 let. Torej upokojencev tudi po načrtovani modernizaciji pokojninskega sistema. Tako se bodo po predlogu prve faze pokojninskih sprememb, ki ga je danes predstavilo ministrstvo za delo in ki bo s prihodnjim tednom v javni obravnavi, lahko moški starostno upokojili pri 65. letu starosti, ženske pa pri 63. letu. Vendar pa bo druga faza sprememb, kdaj naj bi te bile uveljavljene pa še ni znano, predvidela izenačenje za oba spola.
Ne glede na to, koliko ministrstev bo imela in kdo pravzaprav bo na izvršni oblasti, je tako že vnaprej jasno, da bo v prihodnje za dosego starostne pokojnine potrebno delati več in dlje. Cilj te reforme je zaenkrat še zaposlene na delovnih mestih zadržati čim dlje. Toda to samo po sebi še ne pomeni, da bodo ta delovna mesta do njihovega 65. leta starosti in še dlje, sploh obstajala. Z modernizacijo pokojninske reforme se samo po sebi število zaposlenih ne bo povečalo. Delovno mesto in pošteno plačilo za opravljeno delo pa je vendarle tisto, kar najbolj zanima tako prejemnike socialnih transferjev kot druge ne po lastni izbiri delovno neaktivne dele prebivalstva.
Vse dokler pa se bosta tudi ta vlada in koalicija ukvarjali predvsem sami s sabo, razmišljali o reformaciji vlade predvsem zaradi izboljšanja lastne javnomnenjske podobe in v imenu države zagotavljali zgolj minimalne socialne transferje za tudi uradno najbolj revne dele prebivalstva, pa se tako kakovost življenja kot podoba ter ugled države in oblasti na Slovenskem preprosto ne moreta dvigniti. Toda tako to gre.
Odpoved: Tudi za tokratni N-euro moment sem z reformatorji vlade in predlogom za zmanjšanje števila aktualnih ministrstev v zobeh poskrbel Tomaž Z.
Komentarji
komentiraj >>