OB SEDMIH
Voditelji držav evroobmočja so sprejeli dogovor o načinu pomoči Grčiji, ki se je znašla v velikih javnofinančnih težavh. Dogovor je nekakšen kompromis med francoskim in nemškim predlogom. Večji del morebitne pomoči, Grčija zanjo uradno še ni zaprosila, bi tako odpadel na usklajena bilateralna posojila držav evroobmočja, s precejšnjimi sredstvi pa bi bil udeležen tudi Mednarodni denarni sklad.
Na Dunaju je kakih tri tisoč ljudi protestiralo proti predsedniški kandidatki avstrijske desničarske svobodnjaške stranke Barbari Rosenkranz. Ta je javnost nemalo razburila s svojimi trditvami o nepotrebnosti zakona, ki prepoveduje nacistične stranke in organizacije, pa tudi priznanje holokavsta ji je le težko prišlo z jezika. Kasneje je sicer s teatraličnim javnim podpisovanjem nekakšne izjave zanikala svoja stališča.
Ameriški obrambni minister Robert Gates je potrdil nova pravila glede odpuščanja homoseksualcev iz vojske. Glede njihovega zaposlovanja velja trenutno politika iz leta 1993 „ne sprašuj, ne govori“, po kateri lahko homoseksualci služijo svoji državi, če skrivajo svojo spolno usmerjenost. Gates se deklerativno zavzema za odpravo takšne politike, a zavlačuje z izgovorom, da ne ve, kako to čim elegantneje izvesti. Z novim sprejetim pravilnikom bodo sedaj o odpuščanju homoseksualcev odločali višji častniki, krivo pričanje pa bo kaznivo. V mnogih primerih so namreč vojaki iz osebnega maščevanja prijavljali svoje sovojake in sovojakinje.
Drakonsko je bil kaznovan lastnik največjega nizozemskega coffee shopa. Namesto dovoljenih petsto gramov mehkih substanc jih je v svojem lokalu posedoval kar dvesto kilogramov. Sodišče mu je dodelilo deset milijonov evrov denarne kazni.
OB OSMIH
V zadnjem letu je južnoafriška policija ubila dobrih petsto petdeset ljudi, kar je petindvajset odstotkov več kot leto poprej. Opozicijske stranke in organizacije za varstvo človekovih pravic so prepričane, da je za porast števila trupel kriva policijska strategija, po kateri je treba kar najostreje obračunati s kriminalci.
Na plemenskem območju Orakzai ob meji z Afganistanom je bilo v spopadu ubitih pet pakistanskih vojakov in več kot dvajset domnevnih islamskih skrajnežev. Na območje naj bi se skrajneži umaknili iz Južnega Vaziristana, kjer je pakistanska vojska proti njim sprožila obsežno ofenzivo.
Ministrski svet Bosne in Hercegovine je potrdil predlog zakona o prepovedi vseh fašističnih in neofašističnih organizacij ter njihovih simbolov. Proti predlogu so glasovali ministri iz srbske entitete.
Skupščina Luke Koper bo danes odločala o vložitvi odškodninskih tožb proti bivši upravi Roberta Časarja in proti bivšemu nadzornemu svetu. Luka naj bi bila zaradi spornih poslovnih potez oškodovana za devetintrideset milijonov evrov, delničarji pa napovedujejo tudi zahtevo po pojasnilih, zakaj so iz drugega kroga revizije izpadli nekateri posli.
OB DEVETIH
Saga z ameriško zdravstveno reformo se je včeraj dokončno končala s potrditvijo kompromisnega predloga v senatu in predstavniškem domu kongresa. Sprejeta so bila nekatera dopolnila demokratov iz predstavniškega doma, po katerem bodo nekaj več denarja dobili upokojenci, revni in delavci v nekaterih nevarnih poklicih. Zapletena procedura sprejemanja reforme je bila potrebna zaradi premajhne večine, ki jo imajo demokrati v senatu.
Ameriški predsednik Barack Obama si je zaradi reforme prislužil celo pohvalo nekdanjega kubanskega voditelja Fidela Castra. El comanndante je v kolumni za domače medije zapisal, da je Obama v veliki bitki porazil plačance in lobiste, nato pa je vseeno dodal standardno protiameriško kritiko. Meni, da je Obama nedvomno inteligenten človek, ki pa stresa neumnosti o Kubi in ostaja fanatičen vernik v kapitalistični imperializem. Zaključil je z retoričnim vprašanjem, zakaj je najmočnejša država na svetu potrebovala dvesto let za zagotovitev zdravstvenega varstva državljanom, ko pa je to Kubi uspelo že pred pol stoletja.
Evropska unija in Združene države Amerike sta sprejeli dogovor o nadaljnji liberalizaciji čezatlantskega letalskega prometa. Evropske družbe bodo tako lahko pridobile večinske deleže v ameriških letalskih družbah, namesto sedaj dovoljenega četrtinskega deleža. Enako velja seveda tudi obratno, čeprav so že do sedaj lahko ameriški investitorji pridobili devetinštirideset celih devet odstotka deleža evropskih družb. Dogovor naj bi bil vreden dvanajst milijard evrov, ustvaril pa naj bi osemdeset tisoč novih delovnih mest.
OB DESETIH
Svetovni program za hrano je zanikal trditve, da polovica pomoči v hrani, namenjene v Somalijo, konča v rokah islamskih skrajnežev in skorumpiranih distributerjev. Do takšnih podatkov je prišla komisija Združenih narodov, ki sicer nadzoruje embargo nad prodajo orožja tej razsuli državi. Mark Bowden, lokalni vodja programa v Somaliji, je potožil, da so obtožbe, ki naj bi temeljile zgolj na govoricah, prispevale k manjšemu prilivu donatorskih sredstev.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je zatrdil, da bo politika njegove države do Jeruzalema ostala nespremenjena. To je izjavil po vrnitvi iz Združenih držav Amerike, kjer je neuspešno poskušal končati spor zaradi širjenje judovskih naselbin v vzhodnem Jeruzalemu. Predsednik Obama naj bi mu po poročanju medijev postavil vrsto zahtev, med drugim zamrznitev širjenja naselbin in dveletni rok za sklenitev mirovnih pogajanj s Palestinci. Izraelski mediji ocenjujejo, da bi sprejetje teh zahtev pomenilo padec vlade.
Kitajska naj bi lani prehitela Združene države Amerike po investicijah v obnovljive vire energije, za kar je namenila skoraj petintridset milijard dolarjev. Cilj je doseči petnajst odstoten delež zelene energije v celotnem energetskem sektorju do leta 2020, vendar pa skokovito narašča tudi poraba fosilnih goriv.
Poslanci Državnega zbora so se z minuto molka poklonili včeraj umrlemu Francetu Tomšiču. Tomšič je bil organizator litostrojske stavke leta 1987, ki je imela tudi politične zahteve. Kasneje je bil prvi predsednik Socialnodemokratske zveze, pobudnik ustanovitve sindikata Neodvisnost in kandidat za predsednika republike leta 1992.