Dotična zaporniška kuhinja se lahko pohvali z dolgoletno tradicijo. Svoje prvovrstne zaporniške menije pripravlja že od davnega avstro-ogrskega leta 1882.
Od takrat je gostila že mnoge eminentne goste, med drugim je v gosteh imela samega – dobesedno - bivšega premiera Janeza Janšo, toda na žalost nam njegovega mnenja ni uspelo pridobiti.
Iz prej omenjenega je razvidno, da gre za kuhinjo z dolgoletno tradicijo, ki s svojo zgodbo privlači mnogo obiskovalcev. Seveda je ta tradicija lahko vprašljiva, malokdo bi si upal propagirati prvovrstnost gostilne, ki je nadomestila zapor in to ne katerikoli zapor, gre namreč za bivši vojaški zapor poln samic, sedaj poznan pod imenom Celica.
Zaporniška hrana pa v današnja časih na žalost ni več tako zelo poceni. Temu navkljub lahko študent za ceno 2,96 evra dobi kompletno kosilo, ki ga je v mojem primeru sestavljala samopostrežna koruzna ali česnova juha, nad katero se ni mogoče pritoževati.
Za tem si je študent lahko izbral eno od treh glavnih jedi, ob tem velja omeniti, da se najde kosilo tako za vegetarijance kakor tudi za tiste, ki ne prenašajo okusa po glutenu. Vendar po skromnem mnenju recenzenta glavne jedi v Celici nikoli niso bile navdušujoče oziroma po njegovem izbranem okusu. Obe glavni jedi, ki sta bili okušani, piščančji paprikaš in morsko-alpska rižota z darovi narave in glivami, sta delovali rahlo sladkasto in nekoliko smetanasto. A če pustimo to ob strani, se Celičino kosilo lahko pohvali še z mini solato iz samopostrežnega bara, ki jo je v šalčki na žalost nemogoče zmešati, in posladkom, hruškovo tortico, ki nikakor ni razočaral.
Informatvno lahko še omenimo, da pivo stane turistična 2 evra in 30 centov, da vrta še niso uredili za goste, da je vse napisano tudi v angleščini in da nas Celica ni impresionirala.
Z zaporniškimi duhovi se je družil Kuki
Komentarji
komentiraj >>