Off napovednik
Kdo so prave ribe? Kajpak imamo v mislih ta prave komade. Vsaj po korpulentnosti ene od rib je Ali Ghufron, imenovan Mukhlas, zadel v polno. Mukhlas, osumljenec za teroristični napad na Baliju, v katerem sta oktobra lani umrli 202 osebi, je danes ameriškega predsednika ter izraelskega in britanskega premiera označil za "velike ribe" mednarodnega terorizma. Šaron, ki v Knesetu in sploh povsod, kjer se pojavi, zaseda absolutno največji stolček, bo ena od velikih rib bržkone ostal še nekaj časa. Tudi George »dabl ju« pridno pridobiva sredstva in sponzorske uslugice, ki jih bo potem v času svojega drugega mandata podarjal vsem svojim podpornikom v obliki vojn ter drugih nepovratnih kreditov.
Butec in butec sta trdno v sedlu. Kaj pa Tonči? Trije veličastni tvorijo tudi v očeh svetovne javnosti dobro delujoč trio. Šaron, okoren militant, ex general četrte najmočnejše ofenzivne vojske na naši krogli, lahko zaradi ex pijanca, ki kraljuje kapitolskemu griču, neusmiljeno udriha po svojih sosedih. Pri tem so vsi strahovi pred kakšno resolucijo odveč, sploh od danes naprej, ko je svojat tretje ribe prevzela vodenje Varnostnega sveta Združenih narodov. New world order, novi svetovni red se niti ne zdi več tako utopična besedna zveza. Negativna konotacija samoumevna, kakopak.
Off program
Britanski veleposlanik pri Združenih Narodih Emyr Jones Parry, ki bo septembra predsedoval Varnostnemu svetu, je predstavil program dela in napovedal, da bodo nov predlog resolucije o Iraku verjetno objavili v prihodnjih dneh. Parry je obljubil, da si bo med svojim mandatom prizadeval za preseganje delitev, ki so v Varnostnem svetu zavladale pred vojno v Iraku. Skušal bo tudi zagotoviti prenos oblasti v Iraku na Iračane, takoj ko bodo za to izpolnjeni politični, varnostni in gospodarski pogoji. Parry je napovedal, da bo 24. septembra, v času splošne razprave zasedanja Generalne skupščine, sklical ministrsko zasedanje Varnostnega sveta na temo urejanja razmer v postkonfliktnih državah.
V galantni maniri pa Parry ni pozabil pridodati, da se bo Varnostni svet v septembru med drugim ukvarjal s položajem na Kosovu, Bližnjem vzhodu, v Liberiji, Sierri Leone, Srednjeafriški republiki, Kongu, Etiopiji in Eritreji.
Boju proti mednarodnemu terorizmu, kakor tudi pojavu samemu, ni videti konca. Kaj točno terorizem pomeni, bodo vedeli povedati Savdski Arabci. Njihove oblasti so zasegle cel tovornjak raket zemlja – zrak, ki so bile namenjene neimenovani teroristični skupini. Po podatkih policije so rakete, ki so sposobne poklestiti kako štorkljo, po potrebi pa tudi letalo, v Savdovo Arabijo prišle z Jemna. Ali se grejo Savdci zgolj efektiven PR, ni popolnoma jasno. British airways je namreč že pred zasegom raket odpovedala vse lete v Savdovo Arabijo, potem ko so bili ameriški in britanski državljani opozorjeni, da obstaja možnost napada – terorističnega, seveda! Posebej občutljivi na grožnje so Američani, sploh po 12-em maju, ko je avto – bomba, ki je eksplodirala v ameriški stanovanjski četrti, ubila 30 in ranila več kot 100 ljudi.
Naredimo en obrat v domače loge, kjer so za pogajalsko mizo zopet sedli vlada in sindikati javnega sektorja. Pogajanja o kolektivni pogodbi za negospodarstvo se bodo nadaljevala. Glede kolektivne pogodbe, s katero se bo dejansko operacionaliziral zakon o plačah, sicer obstajajo še številna odprta vprašanja, a vlada pospešeno pripravlja nove rešitve. Vlada ima obvezo, da do 30. septembra v parlament vloži predlog posebnega zakona, s katerim se bo uredil postopek oblikovanja pokojninskega načrta in način sklenitve kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.
Kljub temu, da je v osnutku že oblikovan načrt, pa je nekaj ključnih vprašanj še odprtih - med drugim, ali bo oblikovan en ali več zaprtih vzajemnih pokojninskih skladov. Ker vemo, da penzijon ni mala šala, konca pogajanj verjetno ne bo prav kmalu na vidiku.
Strah pred revščino, ko nas revma zaloti še nepripravljene, ali pa nam na primer zaradi osteoporoze poči kolk, ker smo le bili nekoliko preveč navdušeni nad zadnjim DJ-jem, je vseprisoten tudi v najbogatejši državi sveta. Po zadnjih raziskavah v državi z najliberalnejšo zasnovo socialnega sektorja 1.4 milijona prebivalcev živi pod mejo revščine, dobrih 12 odstotkov ali 35 milijonov pa jih je revnih. Kar polovica tistih, ki so si status revnega pridobili na novo, so otroci. Robert Greenstein, izvršni direktor Centra za proračunske in politične prioritete trdi, da je za naraščanje revščine kriva izključno ameriška administracija, ki se na naraščanje brezposelnosti ni odzvala z ustrezno politiko pomoči.
Tudi sicer se na ameriški sceni dogaja pravo malo neurje. Štab združenih poveljstev je po pisanju New York Timesa izdal okrutno odkrito" poročilo o nezadostnem in nepopolnem načrtovanju povojnih operacij v Iraku. Poročilo kritizira iskanje orožja za množično uničevanje v Iraku, ki ga ni najti nikjer, saj vojska ni bila ustrezno izurjena in pripravljena na takšno nalogo. Poročilo tudi dokazuje, da se je Bush za vojno proti Iraku odločil že najkasneje avgusta 2002, ko je odobril pripravljene vojaške načrte. To pomeni, da je bila odločitev za vojno sprejeta pol leta, preden je administracija v ZN skušala doseči sprejetje resolucije, ki bi odobrila možnost uporabe sile.
Bush je zato sprejel predlog obrambnega sekretarja Powella, ki z žegnom Kofija Anana že pripravlja novo resolucijo o prisotnisti mednarodnih sil pod patronatom ZN-a.
O tem in še čem pa bi bilo še najbolje prisluhniti naši dopisnici iz ZDA Lidiji Poljaček:
//////////////////////////////////////////////////////////////
Drugega kakor pristnega navdušenja ne moremo občutiti do zunajparlamentarne Stranke slovenskega naroda, ki z današnjo akcijo v Ljubljani zaključuje zbiranje podpisov za referendumsko pobudo za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma v zvezi z izbrisanimi. Dopuščanje drugačnosti je zelo resno vzel pobudnik referenduma Franc Majcen. Novinarjem pojasnil, da želijo z referendumom preprečiti pridobitev pravic za nazaj vsem tistim, ki so Slovenijo zapustili v nasprotju z 20. členom zakona o tujcih iz leta 1991 in se predhodno niso prijavili pri pristojnem organu. "Državi bi privarčevali okrog 600 milijard tolarjev, to pa je znesek, ki zadošča za 15 let gradnje avtocest," je poudaril Majcen.
Spomniti velja, da je Stranka slovenskega naroda še prejšnji teden predstavila izračune, po katerih naj bi odškodninske tožbe - če bo zakon v obliki, kot naj bi bil predlagan, tudi sprejet -znašale približno 80 milijard slovenskih tolarjev. V stranki so še poudarili, da se zavzemajo za popravo krivic, vendar so "proti tistim špekulantom, ki so zapustili državo, sedaj pa so se vrnili in zavohali denar". Tajnik stranke Zdenko Vinko Vincenc je izpostavil nekdanjega generala JLA Milana Aksentijeviča.
Ali bodo odškodninske tožbe stale 80 ali 600 milijard tolarjev, na koncu niti ni tako važno. Bolj se bremenimo z vprašanjem, kdo sploh še rabi državo, ki spoštuje človekove pravice, če pa lahko imamo avtocesto do vsakega kozolca. Ne pozabimo še na vsa delovna mesta, ki bi jih prineslo dodatnih 6800 cestninskih postaj. Sindikatov pač ne gre spregledati. Hvala bogu, demokraciji, nadškofu ali pa brezjanski Mariji, da je podpisov za zdaj okoli 1700. Nadebudneži v velikem finalu pričakujejo še dodatnih 2000 somišljenikov.
Za konec pa vse poslušalce današnjega OFF-a vabimo v AC Galicijo na Prijateljevo 26 v Prule, kjer udeleženci Živega Ščita v Iraku pripravljajo večer na temo »Irak včeraj in danes: Preko diktature, sankcij in vojn«. Bog z vami.
Komentarji
komentiraj >>