Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
O ZLU NEMIŠLJENJA (2507 bralcev)
Petek, 2. 4. 2010
JernejaB



O ZLU NEMIŠLJENJA: prispevek ob izidu nove knjige doktorice Vlaste Jalušič z naslovom »Zlo nemišljenja«

Hannah Arendt, ena najpronicljivejših političnih teoretičark 20. stoletja, je razpravljala o elementih totalitarizma. Njena knjiga Izvori totalitarizma je zato zagotovo ena najpomembnejših knjig, ki jih moramo upoštevati, če se lotimo razpravljati o totalitarizmu. Hannah Arendt v njej razmišlja o tem, kar so kasneje poimenovali holokavst. Pri tem gre seveda za največji zločin proti človeštvu v 20. stoletju, ki pa ga ona sama ne razume zgolj kot zločin nad judovskim ljudstvom ampak kot veliko več. Kot takšnega ga tudi natančno analizira - z namenom, da bi razumela, zakaj je lahko vzniknil.

Če je totalitarizem kot sistem že stvar zgodovinske preteklosti, imamo v današnjem - posttotalitarnem času še vedno opravka z elementi totalitarizma. Slednje je tudi ena izmed osrednjih tez nove knjige doktorice Vlaste Jalušič z naslovom Zlo nemišljenja: arendtovske vaje v razumevanju posttotalitarne dobe in kolektivnih zločinov. Vprašanje posttotalitarne dobe, s katerim se avtorica v knjigi ukvarja, je vezano na interpretacijo elementov totalitarizma in drugih del Hannah Arendt.

Vlasta Jalušič v svoji novi knjigi ponovno pokaže, kako je misel Hannah Arendt danes še vedno aktualna in pomembna za razumevanje nekaterih izjemno nasilnih ali pa tudi ne tako zelo nasilnih dogodkov našega časa. Med slednje avtorica denimo uvrsti poboje v Srebrenici leta 1995, izbris stalnih prebivalcev Slovenije in kolektivno udeležbo hutujskega prebivalstva v genocidu nad Tutsiji v Ruandi. Vlasta Jalušič pravi, da ti dogodki uhajajo kategorizaciji v klasičnih pojmih vojne in nasilja ter trdi, da za njih najbrž še vedno nismo našli primernih imen. Zato si avtorica v knjigi kot namen zada, da bo omenjene dogodke poskusila razumeti in jih misliti skozi perspektivo misli Hannah Arendt.

Izhajajoč iz tega si avtorica postavlja vprašanje, kaj omenjeni dogodki pomenijo za nas in za naš čas? Kako to, da so se zgodili in kaj je tisto, kar je do njih privedlo? Tovrstna perspektiva, ki jo avtorica preko postavljanja vprašanj ubira v knjigi, pa ni pomembna samo za razumevanje posttotalitarnih zagat, ki so se že zgodile, temveč tudi za razumevanje tistih posttotalitarnih zagat, ki so povsem aktualne in se morda dogajajo v tem trenutku. Zavedanje o elementih totalitarizma in nevarnosti njihovih implikacij za današnji čas sta sporočili, ki nam ga avtorica predaja skozi tekst.

Knjiga Zlo nemišljenja ima še dve pomembni esenci, ki jih ne gre spregledati in pomembno je, da jih imamo v mislih, ko opazujemo sodobne politične fenomene. Pri tem mislimo na pojav odvečnosti ključnih človeških kapacitet, ki jo je kot pomemben element totalitarizma izpostavila že Hannah Arendt. Vlasta Jalušič pa odvečnost kapacitet v svoji novi knjigi poveže s procesom dehumanizacije, ki je bil denimo prisoten pri pobojih v Srebrenici in pri genocidnem dejanju v Ruandi. Tako avtorica s kontekstualizacijo tega pojma na konkretnih primerih pokaže, da je ravno proces, s katerimi se neki skupini odvzame politične kapacitete - kapacitete za mišljenje, delovanje in razsojanje - tisto, kar opozarja na vnovično prisotnost totalitarnih elementov v posttotalitarnih zagatah današnjega časa.

Avtorica trdi, da tovrstna mentaliteta, ki je kronično povezana s sindromom nemišljenja - ukinitvijo mišljenja - lahko vznikne le, kot je to poimenovala že Hannah Arendt, v sprevrženem človeškem redu. In prav avtoričin premislek o pojavu nemišljenja je tretja pomembna esenca knjige o kateri govorimo.

Kaj vznik nemišljenja v sprevrženem človeškem redu sploh pomeni ali kaj zlo nemišljenja, kolikor imamo z njim opravka, lahko implicira, ter zakaj se ga moramo braniti? Odgovarja nam doktorica Vlasta Jalušič:

Avtorica nas v branje knjige med drugim uvede tudi s tezo, da v njej premišljuje mehanizme, ki preprečujejo, da bi lahko ustrezno razumeli posttotalitarne zagate našega časa. Med slednje mehanizme uvrsti denimo pravkar omenjen sindrom nemišljenja oziroma »eichmannovsko« mentaliteto, ki je poimenovana po knjigi Hannah Arendt Eichmann v Jeruzalemu.

Ob tem Vlasta Jalušič v arendtovskem slogu izpostavlja, da gre pri omenjenih pojavih pravzaprav za umor politike, za izginotje političnega in tudi za prenehanje političnega delovanja. Pri tem pa avtorica poudarja, da pojav kot takšen še nima imena, ga je pa vsekakor potrebno misliti in ga poskusiti razumeti.

Avtorica v knjigi postavi tudi vprašanje o tem: kaj imajo skupnega poboji v Srebrenici, izbris stalnih prebivalcev Slovenije in pa ruandski genocid? V knjigi sicer ne najdemo odgovora na konkretno vprašanje, zato smo avtorico v pogovoru prosili za odgovor:

Izid omenjene knjige lahko interpretiramo tudi kot pomembno analitično intervencijo v polje sodobnih političnih fenomenov skozi perspektivo politične misli Hannah Arendt, ki nam prinaša vpogled v posttotalitarne zagate današnjega časa, o katerih moramo vedno znova misliti, da bi jih lahko razumeli in da bi jih v prihodnosti lahko preprečevali.

Kako pa izid knjige komentira mag. Gorazd Kovačič?


Med pisanjem je v arendtovskem pomenu besede poskusila misliti JernejaB.

 



Komentarji
komentiraj >>