OFF NAPOVEDNIK

Tisti, ki je že tako ali tako preveč bogat, nima razlogov, da bi si želel biti še bolj. S tem kilavim argumentom želijo gospodarsko politične elite slepiti plebs, da same ne povečujejo svojega gmotnega položaja na nelegalen ali nelegitimen način, saj da jim tega tako ali tako ni potrebno delati. Ali pa rajo preprosto prepričujejo, da se za določen, sicer sila donosen stolček, potegujejo iz povsem drugih, torej nefinančnih vzgibov.

Da ga ogromno bogastvo ščiti pred korupcijo, volivce pred prihajajočimi parlamentarnimi volitvami prepričuje tudi nekdanji češki zunanji minister in vodja češke konservativne stranke Top 09, Karel Schwarzenberg. Potomec nemško-češke plemiške družine naj bi bil po lastnih besedah kot lastnik petih gradov, več kot dvajsetih stanovanj in več drugih nepremičnin, na podkupovanja povsem imun. »Preveč sem bogat, da bi podlegel takšnim skušnjavam,« zagotavlja svojo vnaprejšnjo nedolžnost vodja čeških konservativcev.

Karel Scwarzenberg se bo na parlamentarne volitve, ki bodo na Češkem potekale osemindvajsetega in devetindvajsetega maja, sicer podal kot najpremožnejši med predsedniki kandidirajočih strank.

Vi pa berete OFF Program Radia Študent, ki je preveč reven, da bi si želel postati še bolj.

OFF PROGRAM

Kitajski reševalci so iz poplavljenega jaška rudnika na severu države po tednu dni reševanja uspeli rešiti najmanj sto štirinajst od sto triinpetdesetih ujetih rudarjev. Po prebitju stene enega od jaškov je konec marca voda v rudniku v bližini mesta Xiangning ujela dvesto petdeset rudarjev, ki so bili takrat na delu. Nekaj čez sto se jim je uspelo rešiti takoj, preostali pa so se za življenje pod zemljo borili dober teden. Upanje, da so ujeti rudarji preživeli, se je okrepilo v petek, ko so reševalci v ceveh, speljanih v poplavljeni jašek, slišali trkanje in klice. Na Kitajskem so preživetje ujetih in njihovo rešitev označili za čudež, reševalno akcijo pa kot eno najuspešnejših reševanj v zgodovini.

Na Tajskem rdečesrajčni protestniki, sicer privrženci nekdanjega premiera Taksina Šinavatre, nadaljujejo s protesti proti aktualnemu predsedniku vlade Abhisitu Vejjajivi. Protestniki, ki od Vejjajive že več kot mesec dni glasno zahtevajo sklic predčasnih volitev, so se med vikendom preselili v komercialno središče tajske prestolnice Bangkok, kasneje pa so se napotili še k stavbi Volilne komisije. Protestniki komisijo obtožujejo, da taktično zamuja s preiskavo, ki bi dokazala volilno prevaro aktualnega premiera. Tekom protestov je premier Vejjajiva protestnikom sicer že popustil pri zahtevi po sklicu predčasnih volitev, a se obe strani nista zmogli zediniti okoli roka, kdaj naj bi le-te potekale.

V bombnem napadu na severozahodu Pakistana, v mestu Timargarah, je bilo ubitih najmanj osemintrideset ljudi, več deset je bilo ranjenih. Odgovornosti za napad ni prevzel še nihče, po predvidevanju pakistanskih oblasti naj bi šlo za samomorilskega napadalca, ki se je razstrelil na političnem shodu Nacionalne stranke Awami. Napad se je zgodil v okrožju Spodnji Dir, kjer je lani pakistanska vojska sprožila ofenzivo proti talibom.

Nekaj ur zatem so v istem delu Pakistana, vendar v mestu Pešavar, neznanci napadli ameriški konzulat. Napadalci naj bi se pripeljali z dvema voziloma, ob prihodu so streljali na varnostnike konzulata in na poslopje odvrgli štiri ročne granate. V eksplozijah je umrlo šest ljudi. Ob zadnjih dogodkih je vse več takih, ki opozarjajo na občutno poslabšanje varnostnih razmer v Pakistanu. Samo v zadnjih letih, ko se je nasilje razmahnilo, je bilo v državi v bombnih in samomorilskih napadih ubitih več kot tri tisoč sto petdeset ljudi.

Nadaljuje pa se tudi val nasilja v Rusiji oziroma njenih severno-kavkaških republikah. V ruski republiki Ingušetiji se je samomorilskih napadalec razstrelil pred sedežem policije v mestu Karabluk in pri tem poleg sebe ubil dva policista, še dva pa naj bi bila ranjena. Kasneje je v bližini policijske postaje v Karabluku odjeknila še ena eksplozija, v kateri ni bil nihče ranjen. Napad se je zgodil teden dni po ločenih samomorilskih napadih na moskovski podzemni železnici in dan po tem, ko je zaradi podstavljene bombe v severnokavkaški republiki Dagestan iztiril vlak.

Potem ko je bil v južnoafriški republiki v soboto ubit vodja rasističnega belskega gibanja Eugene Terre'blanche, je tako imenovano Afrikansko odporniško gibanje že napovedalo maščevanje. Terre'blanchea naj bi ubila dva njegova delavca, ker jima ni izplačal mesečne plače. Generalni sekretar rasističnega gibanja Andre Visagie je dejal, da se bodo predstavniki njegovega gibanja prvega maja sestali in se odločili, kako se maščevati. Južnoafriški predsednik Jacob Zuma je družini ubitega že izrazil svoje sožalje in pozval k umirjanju napetosti:



Prejšnji teden je vodji podmladka južnoafriškega vladajočega Afriškega nacionalnega kongresa Juliusu Malemi sodišče prepovedalo petje pesmi iz časa apartheida »Ubija Boera« torej »Ubij kmeta« oziroma kar »Ubij belca«. Na to prepevanje se sedaj sklicujejo tudi pripadniki rasističnega gibanja. Uboj Terre'blanchea sicer ni izjema. Od konca apartheida leta 1994 je bilo ubitih več kot tri tisoč belih kmetov, vendar ima le manjšina umorov rasistično ali politično ozadje.

Severozahodni del Mehike je prizadel potres z močjo 7,2 stopnje po Richterjevi lestvici. Tresenje tal z žariščem trideset kilometrov od mesta Mexicali je zahteval najmanj dve smrtni žrtvi, več kot sto ljudi je ranjenih. Oblasti v Mexicaliju, ki so v mestu že razglasile izredne razmere, se bojijo, da je precej več ljudi ostalo ujetih v ruševinah. Precejšnja je tudi gmotna škoda. V Tijuani je zaradi strahu pred cunamiji nekaj tisoč ljudi po potresu zapustilo območje, vendar so se vrnili po zagotovilih odgovornih, da nevarnosti visokih valov ni. Tako močan potres je območje Kalifornijskega zaliva nazadnje prizadel leta 1992. V potresu jakosti 7,3 stopnje po Richterjevi lestvici so takrat umrli trije ljudje.

Ob polnoči je v veljavo stopila uredba Evropskega parlamenta, ki državljanom tako imenovanih tretjih držav z vizumom za bivanje, v kateri od držav članic Evropske unije dovoljuje trimesečno bivanje v obdobju šestih mesecev v drugi državi članici pod enakimi pogoji, kot veljajo za tiste osebe, ki imajo dovoljenje za stalno bivanje v Uniji. Ukrep po zagotovilu evropskih poslancev, ki so uredbo sprejeli pred časom, ne bo vplival na varnost v Uniji, uredba pa ne bo veljala v Veliki Britaniji, na Irskem in Danskem. Po dosedanji zakonodaji osebe, ki so imele vizum za dolgotrajno bivanje v eni od članic Evropske unije, niso smele potovati v drugo članico Unije.

Nespoštljiv do največjega katoliškega praznika s pristankom na mariborskem letališču v krščansko umirjenost Velikega ponedeljka vdira tibetanski duhovni voditelj dalajlama. Gost, ki že več kot pol stoletja živi v izgnanstvu v Indiji, po napovedih organizatorjev njegovega obiska v Podalpje prihaja kot predavatelj in ne kot politik. V tem kontekstu bo višek njegovega tridnevnega bivanja v Mariboru in na Štajerskem predavanje »Etika za novo tisočletje«. V dalajlamovem urniku srečanja s slovenskim političnim vrhom, če vanj ne štejemo mariborskega župana Franca Kanglerja, niso predvidena. Obisk sta se za fototermin s Tibetancem odločila izkoristiti le predsednik SLS Radovan Žerjav in predsednik SDS Janez Janša. To je sicer drugi obisk tibetanskega voditelja v Sloveniji, leta 2002 ga je že gostila Ljubljana.