Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
#$%&?*# OFF - NISMO POSNELI! (2709 bralcev)
Torek, 13. 4. 2010
Lan



OFF NAPOVEDNIK

V dneh po nesreči, v kateri je Poljska tako rekoč drugič v zadnjih sedemdesetih letih izgubila dober del družbene elite, je nov verbalni delikt slovenskega premierja Pahorja ostal preslišan.

Govora je o zadnji redni četrtkovi seji vlade. Kot je že v navadi, med premierjem in zbranim novinarskim občestvom ni bilo vladnega piarovca, temveč le gospa napovedovalka, katere imena ne vemo, pa tudi važno ni. Po dobrih 73-ih minutah traktatov o sprejetih sklepih ter vprašanj in odgovorov je prišel čas za slovo. Seja je bila nekoliko krajša. Premieru se je nemreč mudilo v češko prestolnico, kjer je ob robu podpisa strateškega sporazuma o zmanjševanju zalog jedrskega orožja s predsednikom Medvedjevim, Barack Obama srednjeevropske voditelje častil z večerjo.

Premier Pahor je tako ob koncu konference za novinarje zapel suknjič, pojasnil, da se čas za njihovo druženje iz objektivnih razlogov izteka, se prisotnim zahvalil za obisk, novinarji pa so mu zaželeli srečen let v Prago. Nazaj je odgovoril: »Če pade dol ...«.

Administrator vladnih spletnih strani se je lapsusa v videoposnetku zavedel v ponedeljek nekje med šestnajsto in sedemnajsto uro ter ga primerno skrajšal.

Omenjeni dogodek implicira vsaj troje: Pahor ima, če pomislimo na sobotno letalsko nesrečo poljske delegacije, jasnovidne sposobnosti, kar je v luči ponavljajočih koalicijskih preglavic malo verjetno. Drugič: UDBA je očitno res močna. Najbolj na mestu je tretja možnost: ko bo hotel spregovoriti, naj včasih enostavno raje molči.

Ker nimamo posnetka, poslušate zgolj z glavo ob zid udarjajoči OFF program Radia Študent.

OFF PROGRAM

V judovski državi v veljavo stopa uredba, v skladu s katero bi lahko vojska več deset tisoč prebivalcev Zahodnega brega izgnala. Cilj dokumenta naj bi bil preprečiti infiltracijo iz sosednjih arabskih držav, predpisuje pa možnost izgona ali do sedmih let zapora za Palestince, ki na Zahodnem bregu živijo brez osebnih izkaznic, izdanih s strani Izraela. Največjo nevarnost bo dopolnjena uredba, ki je v okrnjeni izvedbi v veljavi že od leta 1969, predstavljala za več tisoč Palestincev z območja Gaze, ki so se preselili na Zahodni breg. Ob tem velja tudi za v tujini rojene Palestince, ki so se poročili na Zahodni breg, in tujce, ki na Zahodnem bregu živijo na podlagi že poteklih turističnih vizumov.

Začasna kirgizistanska vlada je odstavljenemu predsedniku Kurmanbeku Bakijevu postavila ultimat, naj se preda, v nasprotnem primeru ga bodo še danes aretirali. Bakijevu je odvzeta imuniteta in proti njemu sprožen kazenski postopek, vendar ni pojasnjeno, česa je obtožen.

Ameriški predsednik Barack Obama je odprl vrh o jedrski varnosti v Washingtonu, ki se ga udeležuje 47 voditeljev držav. To je največje mednarodno srečanje, ki ga gostijo Združene države od leta 1945. Gosti se strinjajo, da bi moralo biti več storjeno na področju preprečevanja kraje ali tihotapljenja jedrskega in radioaktivnega materiala. Govora je tudi o Iranu in njegovem jedrskem programu, pred samim vrhom pa sta se ameriški in kitajski predsednik, Obama in Jintao, pogovarjala o možnosti novih sankcij za Iran. Medtem ko ZDA navijajo za strožji prijem, Kitajci predlagajo nadaljevanje pogajanj in dialoga. Zanimivo je, da ameriška stran na dvodnevni vrh ni povabila ne Irana ne Severne Koreje.

Še pred odprtjem vrha o jedrski varnosti v Washingtonu je francoski predsednik Nicolas Sarkozy dejal, da se Francija ne bo enostransko odpovedala svojemu nuklearnemu orožju. Namignil je, da bi morali Združene države in Rusija najprej zmanjšati svoj ogromen jedrski arzenal, dodal pa je, da varnost Francije temelji na jedrskem orožju, še posebej, kot je dejal, v tako nevarnem svetu.

Severne Koreje se običajno spomnimo le, ko je govora o grožnji, ki naj bi jo za svet predstavljalo jedrsko orožje v rokah nedemokratičnih režimov. Vendar v državi živi tudi 23 milijonov ljudi, katerih življenja so pod skoraj popolnim nadzorom države. Izpostavljeni so prisilnemu delu, omejevanju gibanja in političnega izražanja in lakoti. Pododbor evropskega parlamenta za človekove pravice je na posebni razpravi opozoril na potrebo po kanalizaciji ukrepov, ki naj bi hkrati krotili domnevno jedrsko grožnjo in spodbujali varovanje univerzalnih človekovih pravic. Govora je tudi o posebni resoluciji evropskega parlamenta. Bolj kot nov kup papirja pa bo zanimiva junijska odprava evropskih ljudskih predstavnikov v kriminalizirani državi.

Kitajski politični oporečnik in dobitnik nagrade Saharova leta 2008, ki jo podeljuje evropski parlament, borec za človekove pravice Hu Dža, je v kitajskem zaporu že od decembra 2007, njegovo zdravstveno stanje pa se po zadnjih informacijah slabša. Kitajske oblasti so pred kratkim zavrnile prošnjo za izpustitev 36-letnika, čeprav mu v zaporu ne morejo nuditi ustrezne oskrbe.

Kitajske oblasti so ga aprila 2008 obsodile na tri leta in pol zapora zaradi spodbujanja nepokorščine. Kljub temu da trpi za cirozo jeter, ki bi se lahko razvila v rakavo obolenje, za zdaj izpusta iz zapora zaradi zdravstvenih razlogov še ne bo dočakal. Dža je bil sicer v letih 2007 in 2008 tudi med kandidati za Nobelovo nagrado za mir, v svojem boju za človekove pravice pa se posveča tudi okoljskim vprašanjem in pravicam obolelih za virusom HIV oziroma aidsom.

Pred nekaj minutami je z zasedanjem začel parlamentarni odbor za obrambo. Edina točka dnevnega reda se nanaša na Mladinino peticijo z naslovom »Ukinimo vojsko«. Politični odzivi nanjo so bili podobno enotni, kot je bilo pred leti zavzemanje za vstop v zvezo NATO. O legitimni antimilitaristični pobudi je spregovoril predsednik omenjenega odbora, Jožef »Jerry« Jerovšek.



Vodstva sindikalnih central KS 90, Neodvisnost, Alternativa, Solidarnost in Pergam stopnjujejo pritisk na vlado in njene predloge sprememb pokojninske in delovnopravne zakonodaje. Konferenca za novinarje je v vabilu že dobila predpono »protestna«, zahteve pa so znane. Utrditev socialnega dialoga, umik najbolj spornih določil predlaganih zakonskih sprememb - med njimi podaljšanja delovne dobe in krčenja odpravnin – v nasprotnem primeru bo govor v novinarske mikrofone zamenjal glas ulice. Govori prvi mož Pergama, Dušan Rebolj:



Zaupni del magnetograma pogovora med generalno državno tožilko Barbaro Brezigar, Borutom Pahorjem, Alešem Zalarjem in tožilko Branko Zobec Hrastar, katerega objavo je zahtevala Liberalna demokracija, obravnavajo na uradu informacijske pooblaščenke. Tam bodo ugotovili, ali lahko razkritje celega magnetograma škodi predkazenskemu postopku v aferi Baričevič. Vendar nikar ne zadržujte sape. Delo urada glede ugotovitve primernosti razkritja celega magnetograma bo, kot ocenjuje namestnica informacijske pooblaščenke, trajalo približno mesec dni.

Končujemo z najbolj čislanimi novinarskimi nagradami na svetu: Časopis Herald Courier iz Bristola v ameriški zvezni državi Virginija in novinar Daniel Gilbert sta dobitnika letošnje prestižne Pulitzerjeve nagrade za poročanje v dobro javnosti. Priznanje sta si prislužila zaradi člankov, ki so razkrili zlorabe pri plačevanju koncesij lastnikom zemljišč za izkoriščanje naravnega plina. Tradicionalno tekmo velike dvojice med velikimi časopisnimi hišami je letos dobil Washington Post, ki je osvojil 4 nagrade, New York Times pa dve. Če koga zanima: posamezna nagrada je težka 10.000 dolarjev, podeljuje pa jo odbor univerze Columbia v New Yorku.



Komentarji
komentiraj >>