V petek se je v Ljubljani ustavila ta čas ena večjih glasbenih atrakcij. Resda sta minili že dve leti, kar je njujorški kolektiv Hercules and Love Affair izdal svoj doslej edini album, toda odziv dobro napolnjenega Kina Šiška je dal vedeti, da se je glasba Andya Butlerja in njegovih sodelavcev dobro oprijela slovenskih sluhovodov. Res je tudi, da del njihove popularnosti bržkone lahko pripišemo Butlerjevim povezavam s pri nas silno čislanima DFA Records in Jamesom Murphyem. Je pa skupinsko prepevanje zbranih potrdilo, da je v večini vendarle prišla publika, ki plesno glasbo pisane njujorške druščine zelo dobro pozna. In če smo pred koncertom ugibali, do kam seže »disco fever« Hercules and Love Affair, je bilo po uri in pol jasno, da daleč. Verjetno vzdušja iz Kina Šiška sicer ni moč primerjati z razvratom iz legendarnega kluba Studio 54, toda za pregovorno zadržano ljubljansko publiko je bil huronski odziv skoraj na robu resničnega.
Takega vzdušja smo priložnostno vajeni v manjših klubih ali na koncertih bendov, ki imajo na domačih prizoriščih dolgo tradicijo nastopanja. Za koncerte tistih bolj trendovskih vsebin pa se pojavi vtis, da publika pride zgolj preverit kaj dviguje dim, zabave pa je običajno konec, še preden se sploh dobro začne. Da izjeme potrjujejo pravila, so pred dvema letoma dokazali Animal Collective, tokrat pa so ugotovitev, da slovenska publika le ni imuna za svetovne glasbene trende, izvrstno podkrepili Hercules and Love Affair. Po razmeroma klavrnih obiskih elektronskih koncertov v veliki dvorani Kina Šiška smo radi tarnali nad pomanjkanjem prave atmosfere. V to, da so bila zmrdovanja povsem upravičena, je sedaj prepričal tudi petkov koncert. Razigrana publika je povsem očarala peterico Njujorčanov, ki je na odru vidno uživala in tako - ob glasbi in izvrstnem vzdušju - izpolnila še zadnjega od predpogojev za »proper disco party«.
No, glasbo samo bi morda lahko opredelili tudi s kakšnim drugim terminom, toda pojavnost vokalistov, ki s svojimi kretnjami, podobo in ne nazadnje glasom postavijo pod vprašaj logiko spolne identitete, ne pušča dvomov o tem, da gre vendarle za obujanje njujorške disko zapuščine. Takrat je razočaranje nad predsodki družbe, ki je tovrstno izpostavljanje razumela kot nekaj ekscesnega, sprevrženega, v glasbo zakoreninilo močno melanholično podstat. Danes se družba sicer trudi izkazovati večjo strpnost, toda melanholični moment ostaja pomembno vodilo tudi v glasbi zasedbe Hercules and Love Affair. Se pa pri tem vselej ogne patosu. Že na plošči ta moment ne prestopi meje dobrega okusa, v živem, koncertnem kontekstu pa melanholija izpade še bolj prepričljivo. Pomešana z veseljem ustvari vtis popolne iskrenosti, v kateri je sicer čutiti otožnost, toda nikoli zagrenjenosti. Peterica v svojem početju za kaj takega preprosto preveč uživa.
Trije vokalisti, ki praktično ves čas dvigujejo vzdušje, so svoje delo tako z glasom kot z zanimivo pojavnostjo opravili izvrstno. Nič pa z glasbenimi podlagami, v katerih sestavljata prepoznavne sekvence z albuma in jih nadgrajujeta z bolj dinamičnimi, plesnimi house ritmi, nista zaostajala Andy in Mark. Glasbo namestita v ravno pravšnji tempo za poplesavanje, stopnjevanje intenzivnosti pa mestoma odpre celo prostor kakšnemu resnejšemu poskoku. Kreiranje plesnega gruva v razmeroma počasni glasbi ni enostaven podvig, toda Hercules and Love Affair ga uspešno poiščejo v kompaktni, dodelani podobi skladb, v živem kontekstu razumljivo povezanih v celoto. Ko publiko zavrtiš v poplesavanje, bi bilo razbijanje skladb pač grešno početje.
Če bi cepil dlako, bi si želel še nekoliko bolj razgibanega seta ali več skladb z močnim karakterjem. Mestoma se je set vsled podobnosti nekaterih skladb in predvsem konstantnega ritma namreč znal izgubiti v rahli monotoniji, vendar pa je izjemno vzdušje tudi te trenutke naredilo praktično neopazne. V takem ambientu uspeh koncerta preprosto ne more izostati, pa četudi se v glasbi skriva še kakšna rezerva. A po drugi strani disko seveda niso le Donna Summer, Sylvester in Village People, ki bi jih ob absolutno previsoki ceni vstopnic sicer povsem upravičeno pričakovali na odru. No, resnici na ljubo je po koncertu investicijo v vstopnico najbrž obžaloval le malokdo. Hercules and Love Affair so pač potrdili, da so povsem vredni primerjav s svojimi slavnimi predniki.
Na stopničastem podu Kina Šiška si je ob poplesavanju noge trudil ne-zlomiti - a se je kljub temu imel prav lepo - Goran Kompoš.
Komentarji
komentiraj >> Re: Hercules & Love Affair!!!
josipa lisac [18/04/2010]
.)
odgovori >>
Re: Hercules & Love Affair!!!
Mišo Kovač [18/04/2010]
˙)
odgovori >>