Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
OFF GREŠNEGA POTRESA (2914 bralcev)
Ponedeljek, 19. 4. 2010
Nejc M.



OFF NAPOVEDNIK

Religija, ki kavzalne odnose vzpostavlja tudi tam, kjer jih zdravorazumska logika ni zmožna dojeti, človeški grešnosti pripisuje vsakovrstne posledice. V nameri, da bi jo preprečila, vernikovemu nespodobju nalaga odgovornost za obče zlo, pa čeprav pri tem posega na področja, na katera človeški faktor nima vpliva.

V zadnjem preblisku je tako visoki iranski klerik ajatola Kazem Sedigi pomanjkljivo oblečenim ženska pripisal krivdo za potrese. Med petkovo molitvijo v Teheranu je Sedigi ugotavljal, da košček gole kože na ženskem telesu preveč kvari mladino, omadežuje njihovo nedolžnost, spodbuja zunajzakonske spolne odnose in v končni fazi – kako je prišel do tega zaključka, ve le on sam – vpliva tudi na pogosto tresenje iranskih tal. Ne geotektonski premiki, pač pa zapacana človekova duša je tista, ki premika zemeljska tla. In edina pot iz te nesreče, po mnenju ajatole Sedigija, vodi skozi islam.

Sedigijeva študija vzrokov naravnih katastrof je še eden od poskusov iranskih klerikov, da bi nedisciplinirane vernice vrnili na pravo pot. Kljub strogim državnim zakonom, ki od žensk - ne glede na njihovo religiozno pripadnost - zahtevajo popolno telesno zakritost, se namreč vse več žensk v Iranu odloča za bolj sproščeno odelo. Na iranske ulice prihajajo skrbno naličene, odete v tesne plašče in pokrite s skromnejšo ruto.

Iranska tla pa se pri tem ne tresejo nič bolj. Pa tudi manj ne - potresno občutljivo iransko območje je enako tresoče, povsem zakrito ali ne.

Vi pa berete nezakrit in netresoč OFF Program Radia Študent.

OFF PROGRAM

Tajska vojska je napotila stotine vojakov v poslovni predel Bangkoka, da bi tako preprečila vpad protivladnih protestnikov na to območje. Protestniki so namreč napovedali vdor v poslovni predel, vendar kasneje napoved preklicali. Vojaki varujejo tudi stavbo Bangkoške banke, ki je med protestniki osovražena zaradi svojih povezav z vladajočo elito. Napetosti pa ne zvišujejo zgolj rdečesrajčni protestniki in varnostne sile, temveč tudi rumenosrajčni podporniki sedanje vlade. Ti so dali vladi en teden časa, da prekine proteste opozicije, če ne bodo začeli tudi sami protestirati. Oglašajo pa se tudi skupine, ki pravijo, da ne podpirajo nobene od dveh strani in zahtevajo konec političnih napetosti v državi.

Afganistan je poleg bomb zahodnih okupatorjev in domačih talibov prizadel še potres, in sicer z močjo 5,7 po Richterjevi lestvici. Potres na globini deset kilometrov je stresel tla na severu države v provinci Samangan, okoli 190 kilometrov severozahodno od glavnega mesta Kabul, povzročil pa je 7 smrtnih žrtev, več kot 70 ljudi je ranjenih. Potres so čutili tudi v sosednjem Uzbekistanu in Tadžikistanu. Po poročanju lokalnih oblasti je poškodovanih 300 hiš, ubitih pa več sto glav živine, posledični zemeljski plazovi pa so blokirali ceste in tako še dodatno otežili promet.

Oblak pepela, ki ga je Evropi podaril islandski vulkan neizgovorljivega imena, še vedno ovira letalski promet na celini. Evropska organizacija za varnost letalskega prometa Eurocontrol je sporočila, da naj bi danes izvedli med osem in devet tisoč letov, kar je okoli 30 odstotkov predvidenih letov za današnji dan. Evropski letalski promet je oviran že peti dan zapored, doslej pa je bilo odpovedanih že prek 60.000 letov. Na evropske politike pa vse močneje pritiskajo letalski prevozniki, ki zahtevajo odpravo zapor vsaj za posamezne koridorje, saj zaradi zaprtega zračnega prostora beležijo ogromne izgube.

Vulkanski pepel ima poleg manjšega hrupa tudi druge pozitivne posledice. Več Natovih letal tipa F-16 je namreč utrpelo okvare motorja, na žalost lažje, saj so letela skozi oblak pepela. Finska suverenost je po logiki zagovornikov nujnosti vojske začasno ogrožena, saj so njene letalske sile ob dve vojaški letali F-18. Zaradi leta skozi oblak sta namreč resno poškodovani, potrebna pa bodo obsežna in draga popravila.

Ciprski Turki so v prvem krogu predsedniških volitev izbrali novega predsednika. Z večinsko, skoraj 51-odstotno podporo si je zmago že v prvem krogu zagotovil nacionalistični premier Dervis Eroglu, ki so mu predvolilne javnomnenjske raziskave sicer napovedovale še precej večji naskok pred tekmeci. Zamenjava na mestu predsednika ciprskih Turkov skrbi predvsem zunanjo politično javnost, saj se bo z odhodom dosedanjega predsednika Mehmeta Ali Talata zmanjšala možnost za uspešen dogovor o združitvi otoka, ki je od leta 1974 razdeljen na turški in grški del.

Talat je bil ponovni združitvi s ciprskimi Grki naklonjen in je tako pred 18-imi meseci s kolegom z grškega dela Cipra Demeterisom Hristofas začel s pogajanji. Novi predsednik Eroglu je skeptike večkrat potolažil, da pogajanj za ponovno združitev ne bo prekinil, po drugi strani pa je dal tudi jasno vedeti, da se zanje posebno ne bo trudil. Da naj nadaljuje z mirovnimi pogovori, je novem predsedniku svetoval tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdogan.

Poslanci in poslanke državnega zbora so na predlog vlade ob začetku rednega aprilskega zasedanja z dnevnega reda umaknili predlog zakona o zdravstveni dejavnosti, ki naj bi se ga lotili čez dva meseca. Do takrat naj bi posebna delovna skupina oblikovala popravke besedila. Novi minister za zdravje Dorjan Marušič namreč meni, da pripravljeni zakon javnega interesa ne opredeljuje dovolj jasno. Proti umiku z dnevnega reda je bilo 26 poslancev, med njimi poslanci opozicijske SDS. Ti menijo, da se predloga ne da amandmirati, zato bi ga morali najprej zavrniti kot takega, da bi se lahko kasneje oblikovala druga verzija.

Socialni partnerji so začeli socialni dialog, bojda intenziven, o predlogu pokojninske reforme. Dialog naj bi tekel vsaj do konca maja, današnji sestanek pa je po besedah ministra za delo Ivana Svetlika prinesel kot rezultat dogovor, da bodo tretjega maja odprli vprašanje starostne meje za upokojitev. S tem je zadovoljen Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov, saj je to vprašanje, kjer prihaja do ključnih razhajanj. Premier Pahor je napovedal, da bo vlada ob koncu javne razprave videla, ali se je še smiselno pogovarjati. Če smisla v dialogu ne bo več videla, bo sprejela zakonodajne podlage za reformo.

Pobuda o univerzalnem temeljnem dohodku vsake toliko časa potrka na vrata politike, ki pa zanjo zaenkrat ostaja gluha. Bodo pa zato o zagotovljenem minimalnem dohodku za vsakega državljana razpravljali v Socialnem centru Rog. Več o sami javni tribuni o temeljnem univerzalnem dohodku pa eden od organizatorjev Jurij Smrkej:



Če boste dovolj hitri, lahko v Centru Evropa na Dalmatinovi še ujamete debato Literatura in diplomacija – most med Evropsko unijo in Zahodnim Balkanom, ki jo organizirajo Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije, Osnovna šola Artiče, Osnova šola Ljubljana Center, Založba Fakultete za družbene vede, Založba Miš in Center Evropa. Več o debati, ki se pričenja ob 16. uri pa direktor Inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije Zijad Bećirović:



Komentarji
komentiraj >>