Zadnja dva dneva v marcu so se evropski in balkanski socialisti, natančneje voditelji socialističnih in socialdemokratskih strank iz Evropske unije in držav takimenovanega Zahodnega Balkana, mudili na dvodnevni konferenci v Sarajevu. Rezultat srečanja je sila oprijemljiv. Socialisti so namreč sprejeli deklaracijo. Poimenovali so jo Deklaracija o naprednih družbah na Balkanu. Namen deklaracije naj bi bil po besedah podpisnikov vnesti nov zagon v približevanje regije Evropski uniji. Glavne točke deklaracije so: leto 2014 kot leto vstopa vseh ali vsaj večine držav Zahodnega Balkana v unijo, promoviranje zelene gospodarske politike, a hkrati ne pozabiti na zaposlenost, večja vloga sindikatov, družbeno pravičen multietničen Balkan in še bi lahko naštevali.

Ravno to je največja hiba te deklaracije. Napisana je na način, da bi jo lahko brez pomislekov podpisali tudi konzervativci. No, razen dela o sindikatih. Skratka: splošno, všečno, ambiciozno. Seveda najbolj bode v oči letnica 2014. Zakaj takšen pretiran optimizem? Podpisniki omenjajo leto 2014 kot 100. obletnico začetka 1. svetovne vojne, povod za njo pa je bil atentat na avstroogrskega prestolonaslednika Franza Ferdinanda in to ravno v Sarajevu. Morda navezava na svetovno vojno glede na devetdeseta leta ni najbolj primerna za regijo.

O deklaraciji smo govorili z enim izmed njenih podpisnikov, bolgarskim poslancem iz skupine socialistov v Evropskem parlamentu, Kristianom Vigeninom. Takole je predstavil konferenco in glavne točke deklaracije:



Kot smo omenili, omenja deklaracija leto 2014 za vstop v unijo kot glavno časovno smernico za ves Balkan. Zakaj tako optimistična napoved, ko je pa jasno, da ne obstajajo realne možnosti za vstop Bosne, Albanije, tudi Srbije - da Kosova sploh ne omenjamo - v unijo do takrat? Evroposlanec iz vrst socialistov Hannes Swoboda je dejal, da unija ne sme ponoviti napake iz leta 2007, ko sta se najverjetneje prehitro včlanili Bolgarija in Romunija, tudi z državami Zahodnega Balkana. Kako to komentira Vigenin?



Pa ne bo imela tako optimistična napoved, torej leto 2014, tudi kontra učinka, v smislu, da bi se prebivalci balkanskih držav naveličali približevanja, tudi ker se jim ne nalije čistega vina?



Glede na tip politike, ki je na Balkanu še vedno zelo priljubljena, omenimo le Milorada Dodika, predsednika Republike srbske, je težko pričakovati delovanje politikov zgolj za dobro državljanov. Bo liberalizacija viznega režima za Bosno in Albanijo, ki naj bi se zgodila še letos, deradikalizirala določene politike na Balkanu?



Poleg Bosne je problematično še Kosovo, tudi v luči dejstva, da ga kot neodvisno državo ni priznalo še pet članic unije. Kako bo primer Kosova vplival na približevanje regije in še posebej Srbije Evropski uniji?



Kot smo dejali že na začetku oddaje, je deklaracija napisana na zelo mehek način. Kakšna torej sploh je razlika med odnosom socialistov in konzervativcev do Balkana?



Na začetku smo dejali, da je namen deklaracije o naprednih družbah na Balkanu vnesti nov zagon v približevanje regije Evropski uniji. Lahko pa je namen tudi drugačen. Z zgodbami o pravični Evropi in besedami o skrbi za regijo pridobiti nove volivce v tem delu Evrope.

Oddaja v celoti: