Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
OPORTUNIZEM, KLIENTELIZEM IN DOMAČA DRŽAVA (3246 bralcev)
Sreda, 21. 4. 2010
tomazza



Ne glede na načrtovanih 13 ur razprave o nadaljnjem ministrovanju notranje ministrice Katarine Kresal danes v Državnem zboru, ni za pričakovati, da bi jo tokrat že druga interpelacija, pod katero so se podpisali poslanci SDS, SLS in SNS, tudi dejansko spodnesla. Gre pač za veliko bolj usodne reči, kot so očitki, da je ministrica politično, poslovno in klientelistično vplivala ter delovala, saj je to pač obča praksa v domačem političnem prostoru. Nenazadnje je vso odgovornost za njeno ravnanje prevzel tudi predsednik vlade Borut Pahor, kar pa se gotovo ne bi zgodilo, to pa že potrjuje solzava odstranitev nekdanjega ministra za okolje in prostor Karla Erjavca, če bi bila tudi koalicijska večina za zavrnitev interpelacije zoper predsednico Liberalne demokracije dejansko pod vprašajem.

Tako je povsem legitimno politični oportunizem moč pripisati celo predsedniku vlade. Lahko tudi klientelizem, saj gre za ministrico njegove vlade in stranko članico njegove koalicije. Političnega oportunizma ne skrivajo sicer niti v Liberalni demokraciji. Če bi bila koalicijska večina v bran njeni predsednici kakorkoli vprašljiva, bi bila dandanes LDS že v opoziciji. Tako kot je to jasno na primeru sedaj opozicijske Slovenske demokracije, so posamezna prav tako po oportunizmu in klientelizmu smrdeča ravnanja iz časa vladavine Janeza Janše na senčni strani državnega zbora kar naenkrat povsem drugorazredne tematike.

Da je temu tako sicer v prvi vrsti skrbi prav sama opozicija. Da tudi predlagatelji interpelacije pravzaprav ne verjamejo, da ima ta kakšne realne možnosti uspeha, kaže včerajšnja zahteva za izredno sejo Državnega zbora, ki so jo na njenega predsednika Pavla Gantarja naslovili poslanci Janševe SDS. Ker imajo za formalno izpolnitev svoje zahteve tudi brez preostalih dveh opozicijskih priveskov dovolj podpore, bi naj na eni od prihodnjih sej, poslanci razpravljali o sumih zlorabe policije v politične namene in sumu uporabe prikritih preiskovalnih ukrepov v Državnem zboru, na koncu pa bi med drugimi sprejeli tudi poziv ministrici Katarini Kresal, naj policijo razbremeni političnih pritiskov.

SDS predlagatelji zahtevo za sklic te izredne seje, ki v prvi vrsti potrjuje predvsem to, da je današnja 13 urna razprava o liku in delu notranje ministrice vsebinsko povsem brezpredmetna, utemeljujejo s tem, da je v zadnjem letu v državi opaziti nevarno zniževanje demokratičnih standardov na vseh nivojih družbe, ki da se med drugim kaže tudi v dejanjih, ki bi lahko kazala na sum, da želi ena od koalicijskih partneric obvladovati čim več političnega prostora, pa tudi policijo. Če je že kdo odgovoren, da ima najmanjša koalicijska stranka v rokah pravosodje in policijo, torej celoten domači represivni aparat, je to sicer lahko zgolj predsednik vlade, ki pač ni pravočasno pomislil, da bi mu to sploh lahko utegnilo škodovati. Nikoli prav kaj visoki demokratični standardi v državi pa so se resnici na ljubo začeli zniževati že za časa prejšnje, Janševe vlade, ko je ves domači politični prostor obvladovala prav v tem mandatu največja opozicijska stranka.

Zato vsaj oportunistično, če ne tudi popolnoma klientelistično, te dni in mesece ne glede na posamezne vsebinsko brezpredmetne tematike, s katerimi v Državnem zboru juriša na ministrski zbor in koalicijo Boruta Pahorja, ravna tudi SDS. Prvovrstni oportunizem je v tem, da se v silni produkciji vedno novih več ali manj ne-osnovanih afer, zamegljuje javni spomin na še vedno aktualne posledice minulega vladnega obdobja. Klientelizem pa v tem, da s tem tudi Janša, tako kot danes Pahor, ščiti svojo vladno ekipo. Da gre zgolj za v domači politiki klasično preusmerjanje javne pozornosti, potrjuje tudi prav tako včeraj vložena zahteva SDS in SNS za sklic še ene izredne seje Državnega zbora, na kateri bi naj obravnavali financiranje projekta športnega parka Stožice s strani bank v večinski državni lasti, čeprav drugače zaenkrat država v gradnji še sploh ne sodeluje.

Tako je na dan, ko bo koalicijska večina podprla nadaljnje ministrovanje Katarine Kresal in mesto Liberalne koalicije v vladi Boruta Pahorja, gotovo za pritrditi njegovi povsem neoliberalni oceni, da kljub splošni krizi bistveni parameter družbe ostaja surova in tekmovalna tržna ekonomija, ki izloča poražence. Je pa gotovo za dodati, da to velja tudi za domačo parlamentarno demokracijo in politiko. Politični oportunizem, kot ga ob glasovanju zoper interpelacijo notranje ministrice, izkazujejo tako Andrej Magajna, na listi SD izvoljen poslanec Krščanskih socialistov, kot koalicijski partnerici Zares in DESUS, pa kaže, da ta koalicija še zdaleč ni trdna. In to niti v klientelističnem niti v oportunističnem smislu.

Magajna Kresalove ne bo podprl, ne bo pa denimo vrnil mandata in izstopil iz poslanske skupine SD. Poslanci ZARES se vsaj za časa neposrednega televizijskega prenosa, še ne želijo opredeljevati zgolj na osnovi koalicijske zaveze in lojalnosti, ali zgolj na podlagi političnih zavez, zato si bodo verodostojno mnenje in dokončno stališče ustvarili na podlagi današnje 13 urne razprave. Poslanci DESUS naj po besedah iz vlade že odstranjenega predsednika Karla Erjavca, Katarine Kresal ne bi podprli, pač pa naj bi se prav po svoji kosmati poslanski vesti glasovanja vzdržali, s čimer pa Kresalova in LDS ostajata v koaliciji in vladi.

Ker je vlada Boruta Pahorja še malo pa na polovici mandata, tik pred vrati pa so tudi lokalne volitve, tako v koaliciji kot opoziciji že očitno veliko razmišljajo o lastni politični prihodnosti v naslednjem državnozborskem mandatu. Ali se jim bo račun izšel, ali pa je brez krčmarja, bodo odločali volivci, ki se jim ob vseh teh brez-vsebinskih političnih debatah še sploh da hoditi na volitve. Da država celo za policijske potrebe najema prostore za ceno, s katero si najemodajalec odplačuje lizing, pa še nekaj malega mu ostane, je vsekakor čudno. Toda tako to gre v tej oportunistični in klientelistični državi, v kateri je denimo 6 oseb državo, natančneje pa Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za 532 tisoč evrov oškodovalo samo pri nabavi toaletnega papirja.


ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z oportunizmom in klientelizmom v tej toaletnega papirja sicer še kako potrebni državi v zobeh poskrbel Tomaž Z.





Komentarji
komentiraj >>