OFF NAPOVEDNIK

Lovljenje všečnega dekleta na pleh, konjske moči in hitrost so v času avtomobilske prenasičenosti preživeti. Imeti drag avto med z nemškim kompleksom obolelimi Slovenci, v časih večnih lizingov in doživljenjskih kreditov pač ni več redkost. Zato pa ponuja glavni hrvaški vojaški inšpektor general Marijan Mareković novo možnost.

Marekoviću je uspelo, ob poprejšnjem dogovoru s poveljnikom gardijske oklepno-mehanizirane brigade, generalom Mladenom Mikolčevićem, in ob asistenci vodje njegovega kabineta Ivanom Mihalino, osvajalni magnet z avta prestaviti na tank. Osvajalni manever je očitno uspel in inšpektorjeva tajnica se je kaj hitro ujela na dolgo topniško cev, gosenice in hrup. Na vojaškem poligonu v Gašnicah pri Đakovu jo je nato, če gre verjeti navedbam hrvaških medijev, posadil pod kupolo tanka, vodjo svojega kabineta Mihalino za krmilo in zapeljevanje se je začelo.

Toda militantni trubadurski poskusi glavnega hrvaškega vojaškega inšpektorja niso ostali neopaženi niti pri vojaškem vodstvu in na hrvaškem obrambnem ministrstvu. To je skupaj z glavnim poveljstvom Hrvaške vojske zaradi tega sprožilo preiskavo o domnevni zlorabi vojaških sredstev. Vpletena trojica - osvajalec Mareković, tarča tajnica in voznik Mihalina - pa že pojasnjuje, da je šlo zgolj za predstavitev manevrskih možnosti tanka M84.

Vi pa berete ne s tankom ne z avtom osvojeni OFF Program Radia Študent.

OFF PROGRAM

Stavbo vlade Federacije Bosne in Hercegovine je po včerajšnjih protestih vojnih veteranov zaradi napovedanega zmanjšanja njihovih prejemkov in spopadih, ki so sledili, obkrožila policija. Ta nad okolico včeraj močno poškodovanega vladnega poslopja vrši nadzor, kraj pa naj bi prišel preverit tudi tožilec. Razmere v Sarajevu in nekaterih ostalih bosanskih mestih, kjer so izbruhnili protesti, so se zvečer, potem ko je premier Federacije Bosne in Hercegovine Mustafa Mujezinović sprejel zahteve protestnikov, v večjem delu umirile.

Mujezinović je protestnikom ob tem obljubil, da se bo federativna vlada težavam vojnih veteranov posvetila tudi na eni od prihodnjih sej. Posameznih protestnikov Mujezinovićeva obljuba ni zadovoljila, zato so vztrajali pri zahtevi po njegovem odstopu. Vojni veterani so se sicer na ulice bosanske prestolnice in nekatera mesta podali potem, ko je vlada zmanjšala višino njihovih mesečnih prejemkov. To je storila v skladu z zmanjšanjem javne porabe, ki jo je od obeh entitet Bosne in Hercegovine zahteval Mednarodni denarni sklad ob posojilu 1,6 milijarde dolarjev. Vojnim veteranom so na protestih družbo delali sarajevski nogometni navijači, ki so najprej nerede izvajali na sarajevskem stadionu po tekmi Sarajevo – Široki Brijeg, nato pa se preselili na ulice in napadli vladno stavbo.

Več o razlogih za protest nam je povedal urednik notranje politične redakcije časopisa Oslobođenje, Faruk Borić:



Z izstopom flamske liberalne stranke Open VLD iz vladajoče koalicije je ponovno razpadla belgijska vlada. Stranka je vlado zapustila, potem ko je po sporu glede razdelitve bruseljskega volilnega okrožja izgubila zaupanje vanjo. Razlog za spor je pregovarjanje med flamsko in francosko govorečimi političnimi strankami glede pravic v primeru razdelitve omenjenega okrožja. Premier Yves Laterme se je že napotil h kralju Albertu 2., da mu ponovno ponudi odstop. Laterme je prvič odstopil zaradi afere z banko Fortis. Zaradi razpada vlade je bilo sicer odpovedano predvideno parlamentarno glasovanje o popolni prepovedi javnega nošenja burk.

Po političnih pretresih bodo državljani Kirgizije o novi oblasti odločali jeseni, o novi ustavi pa že poleti. Začasna kirgizijska vlada, ki je oblast prevzela po strmoglavljenju predsednika Kurmanbeka Bakijeva v začetku aprila, je predsedniške in parlamentarne volitve napovedala za 10. oktober, referendum o novi ustavi pa za 27. julij. Ustava, o kateri se bodo izrekli volivci med drugim določa, da je Kirgizija parlamentarna republika, predsedniku pa zmanjšuje pristojnosti. K izvedbi volitev sta Kirgizijo pozvali Evropska unija in Združene države Amerike. Več o dogajanju v Kirgiziji in okoliščinah prevrata pa prisluhnite v večerni oddaji ob pol desetih na valovih Radia Študent.

Sudanci bodo morali na uradne rezultate splošnih volitev iz prejšnjega tedna še nekoliko počakati. Kot je sporočila sudanska volilna komisija, bodo zaradi logističnih težav in počasnega štetja glasovnic rezultate objavili šele prihodnji teden. Zmagovalci prvih večstrankarskih splošnih volitev po letu 1986 bi sicer morali biti znani že danes, do sedaj prešteti glasovi, predvsem v severnih predelih države, pa kažejo na zmago aktualnega predsednika Omarja al Baširja in njegove Stranke nacionalnega kongresa. Kot je znano, je večino Baširjevih izzivalcev iz predsedniške tekme odstopilo že pred volitvami, glavne opozicijske stranke pa so le-te bojkotirale.

Predsednik Združenih držav Amerike Barack Obama bo predlog finančne reforme, preden ga pošlje vladi, predstavil ameriškim bankirjem. Obama bo gostiteljem na Wall Streetu skušal dopovedati, da reforma ni naperjena proti njim, pač pa je v njihovo korist. Brez nje bi se po besedah Bele hiše poglobila finančna kriza, z njo pa naj bi jo rešila. Finančna reforma predvideva več varovalnih mehanizmov za varčevalce in komitente bank. Tako bo, če bo reforma brez sprememb sprejeta, znotraj Ameriške centralne banke ustanovljen poseben organ za zaščito pravic varčevalcev, ustanovljen pa naj bi bil tudi devetčlanski Svet za finančno stabilnost. Obamovi demokrati predlog reforme podpirajo, republikanci pa na drugi strani v njem vidijo le povečanje že tako številne ameriške birokracije.

Poslanci naj bi že zbrali potrebnih 30 podpisov, kolikor jih potrebujejo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o arbitražnem sporazumu. Koalicijski poslanci, ki so začeli zbirati podpise, so po besedah poslanca Socialnih demokratov Mirana Potrča zbrali že precej več kot 30 avtogramov, poleg preostalih koalicijskih pa sedaj čakajo še podpise poslancev opozicije. Stranki SDS in SLS sta jim jih že obljubili, pod vprašajem so tako le podpisi Jelinčičevih nacionalistov. Poslanci so podpise začeli zbirati sinoči, zahtevo za razpis referenduma pa bodo v državni zbor vložili v ponedeljek. Dilem o referendumu, ki bo potekal 6. julija, tako praktično ni več.

Podpornikom zakona o ustanovitvi občin Ankaran in Mirna je zmanjkal le en glas za vnovično potrditev zakona. O ustanovitvi novih občin so poslanci vnovič glasovali potem, ko je državni svet pretekli teden za zakon izglasoval veto. Večina opozicijskih poslancev je k neizglasovanju zakona pripomogla s svojo neprisotnostjo, proti odcepitvi občin Ankaran in Mirna pa so glasovali tudi nekateri poslanci koalicije.