Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
DON FELIPE ali Z BONOM DOŽIVETI KULINARIČNI PRESEŽEK (4719 bralcev)
Petek, 23. 4. 2010
JernejaB



Zelo pristranski bi bili, če ne bi že takoj na začetku opozorili, da smo ob obisku španske restavracije in tapas bara Don Felipe doživeli nadpovprečen kulinarični užitek. Tega se še nekaj časa po odhodu iz restavracije nismo povsem dobro zavedali, saj nismo mogli verjeti, da je možno kaj takšnega okusiti tudi na bone. Temu primerna je seveda tudi cena bona.

Skrivnost omenjene restavracije se skriva v odlično pripravljeni hrani in nadvse prijazni postrežbi, kar je pri prehranjevanju na bone dandanes že precejšnja redkost in s tem velika dobrina za lačne študente. Natakar nas je dobesedno postregel. Na koncu jezika imamo, da bi k temu pridodali od spredaj in od zadaj, pa ne bomo. Da si ne boste slučajno česa napačno predstavljali.
Zato raje preidimo k hrani. Ali bolje rečeno: preidimo k specialitetam, ki jih lahko v Don Felipe okusite na bon. Študentsko kosilo je sestavljeno iz petih tapasov ali po domače iz petih hodov. Beseda tapas je namreč sopomenka za pester izbor manjših količin jedi. Manjših pomeni na prvi pogled, ko dobite predse krožničke, res zavidljivo malo. Toda kljub temu vam zagotavljamo, da se boste uspeli najesti.

V vsaki izmed petih kategorij tapasov ima študent možnost izbire med več različnimi jedmi. Prvo skupino tapasov sestavljajo tople predjedi in juhe; v drugi so mesni in ribji tapasi; v tretji skupini so zelenjavni tapasi, ki bi jih po domače lahko poimenovali kar priloge. Kaj nam še manjka? Seveda, solate in sladice, ki tvorijo četrto oziroma peto skupino tapasov.

Ob pogledu na izbrane jedi smo najprej pomislili, da je bil kuhar v prejšnjem življenju palček, saj je bila vsa hrana sesekljana oziroma narezana na zelo majhne koščke. Nato smo ugotovili, da je »keč« verjetno v tapas jedeh, ki zavoljo tradicionalnosti očitno velevajo, da morajo biti narezane na tako majhne koščke. Kajti tapasi so izvirno pomenili zgolj rezino pršuta, mesa ali sira.
Za začetek smo si privoščili česnovo juho, ki je bila tako dobra, da bi z veseljem naročili še en krožnik, če bi to le bilo možno. Nadalje smo se razvajali z osličem s koprovo začimbo v kremni omaki. Za odlično prilogo k omenjeni specialiteti so se izkazali jajčevci s kus-kusom in feta sirom. K vsem naštetim dobrotam se je seveda prilegala tudi andaluzijska solata iz zelene in rdeče paprike ter kumar, sira in kus-kusa.

Piko na i do naše odločitve, da pri ocenjevanju restavracije Don Felipe ne bomo skoparili s superlativi, pa je postavila sladica. Don Felipe je na žalost edina restavracija, v kateri smo doslej v svoji šestletni študentski karieri jedli na bone in ob postrežbi sladice nismo imeli občutka, da je to še ena restavracija, v kateri skoparijo na študentih, ko jim postrežejo sladico. Jogurtova strjenka z gozdnimi sadeži in medom se nam je namreč kar topila v ustih in nam tako zavezala jezik za kakršne koli zajedljive pripombe.

Gurmanskim španskim užitkom se je z veseljem predajala JernejaB.

 



Komentarji
komentiraj >>