Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
OFF NEKIH KRSTOV (2443 bralcev)
Petek, 23. 4. 2010
Boris V.



OFF NAPOVEDNIK

Kako se da najlažje zvabiti ljudi, v tem primeru volivce, na svojo stran? Zmanjšaj število delovnih dni v letu. Če ti to uspe storiti še s sklicevanjem na veličastno zgodovino lastnega naroda, toliko bolje. Točno to nameravajo storiti v Rusiji, kjer parlament načrtuje uvedbo novega krščanskega praznika z imenom „dan ruskega krsta“. Kakšen je razlog za novo budalaštino? 28. julija leta 988, - o hoho, kdaj je že bilo to - je takratni vladar Kijevske Rusije, predhodnice Rusije, Ukrajine in Belorusije, knez Vladimir sprejel krščansko vero. In ta datum naj bi bil pomemben, ker naj bi Rusija takrat postala del evropske civilizacije. To miselnost vsaj širi vladajoča stranka Enotna Rusija.

Hecno pri celi zadevi je, da praznika ni predlagala ruska pravoslavna cerkev, temveč kar ruski predsednik Dmitrij Medvedjev in premier Vladimir Putin. Jahanje na valu krščanskega fundamentalizma je očitno koristno za hrbtenico, kar je paradoksalno, saj so v parlamentu med vsemi strankami pokončno hrbtenico z glasovanjem proti novemu prazniku ohranili le komunisti.

Berete OFF Program, ki se bo predvajal tudi na dan ruskega krsta. Še bolj na glas.

OFF PROGRAM

V estonskem Tallinu se bo končalo dvodnevno neformalno zasedanje zunanjih ministrov NATO pakta. Teme so standardne, med njimi Afganistan, natančneje prenos odgovornosti za varnost v državi na lokalne varnostne sile, in odnos z Rusijo. Predstavnikov te države na srečanju sicer ni, vendar bodo ministri kljub temu razpravljali tudi o tej temi. Generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen je že dejal, da sporazum med Rusijo in Združenimi državami o zmanjšanju jedrske oborožitve obeta okrepitev odnosov med Natom in Rusijo. Glede Afganistana je tema razprave potreba po povečanju prizadevanja pri urjenju afganistanske vojske. Ministri naj bi se dogovorili o kriterijih, ki bi jih morale izpolniti afganistanske oblasti, da bi sploh lahko prišlo do prenosa nadzora. Civilne žrtve NATO napadov niso posebna tema razprave zunanjih ministrov v Tallinu.

V mestu Newtownhamilton na Severnem Irskem je eksplodirala bomba, podtaknjena v avtomobilu pred policijsko postajo in ranila tri ljudi. Policija je bila o bombi sicer obveščena vnaprej, vendar ni uspela pravočasno priti do avtomobila. Prav pred to policijsko postajo je bila avtobomba parkirana že pred desetimi dnevi, vendar je takrat policiji bombo uspelo deaktivirati. Za napade in poskuse napadov naj bi bile odgovorne odpadniške skupine Irske republikanske armade, ki nasprotujejo mirovnemu procesu na Severnem Irskem.

Belgijski škof v mestu Brugge Roger Vangheluwe je odstopil s položaja, bojda zaradi spolnih zlorab. Podrobnosti sicer še niso znane, bodo pa verjetno popoldne po novinarski konferenci, na kateri naj bi se razgovorila belgijska škofovska konferenca. Vangheluwe naj bi bil po nekaterih virih neposredno vpleten v pedofilski škandal in tako dodal svoje ime na dolg seznam cerkvenih funkcionarjev, vpletenih v pedofilske afere, oziroma avanture, kot temu reče kardinal Franc Rode.

V Združenih državah nek moški, čigar identiteta ni razkrita, pred zveznim sodiščem toži papeža in še dva kardinala zaradi neukrepanja v primeru spolne zlorabe s strani pokojnega duhovnika Lawrenca Murphyja. Njegovi odvetniki zahtevajo, da Rimskokatoliška cerkev objavi vse dokumente povezane z zlorabami s strani duhovnikov. Tožnik je Vatikanu že leta 1995 poslal pismo, v katerem opisuje, kaj se mu je zgodilo, in zahteva ekskomunikacijo duhovnika Murphya. Vatikan seveda na pismo ni odgovoril, ukrepal pa tudi ni. Odvetnik žrtve pravi, da dokler Cerkev ne bo objavila vseh dokumentov o spolnih zlorabah otrok, bo sled odgovornosti vodila naravnost v Vatikan.

Ameriški odposlanec za bližnji vzhod, George Mitchell, je začel nov krog diplomatskih prizadevanj za oživitev izraelsko palestinskih mirovnih pogajanj. V okviru tridnevnega obiska se bo srečal tako z visokimi izraelskimi kot s palestinskimi predstavniki. Začel je z izraelskim obrambnim ministrom Ehidom Barakom, ki je pred dnevi presenetljivo izjavil, da mora Izrael Palestincem pustiti, da vladajo sami sebi. Na vrsti pa sta še premier Netanjahu in predsednik Peres. Na drugi strani ga čaka palestinski predsednik Abas, pogovori s predstavniki Hamasa pa niso predvideni. Netanjahu je že dejal, da v Jeruzalemu zamrznitve gradenj judovskih naselbin, kar zahtevajo Palestinci in pričakujejo Američani, ne bo.

„Zavod za kulturo dialoga Za in proti“ ter Informacijska pisarna Evropskega parlamenta organizirata v sodelovanju z Nevidnimi delavci sveta v Socialnem centru Rog ob sedmi večerni državljanski forum na temo pravic migrantskih delavcev v Evropski uniji. Gosti bodo domači evroposlanci, Tanja Fajon, Zoran Thaler in Jelko Kacin, razprava pa bo odprta za vse obiskovalce, tudi v živo preko interneta. Več o dogodku in izbiri Socialnega centra Rog kot kraja nam je povedala vodja informacijske pisarne Evropskega parlamenta Nataša Goršek Mencin:



Po poročanju časopisa Dnevnik naj bi policija na podlagi anonimne ovadbe sprožila predkazenski postopek zoper generalno državno tožilko Barbaro Brezigar. Očita se ji zloraba položaja, ker je sinovemu prijatelju, sicer pomočniku tožilca, dodelila plačo vrhovnega tožilca. Gre za delo v skupini za pregon organiziranega kriminala. Vrhovni državni tožilec svetnik Silvijo Šinkovec, ki je na vrhovnem tožilstvu zadolžen za spremljanje plačne problematike in je tudi pripravil podlago za odločbo o plači omenjenega prejemnika visoke plače, Boštjana Jegliča, pojasnjuje, da Jegliču plača vrhovnega državnega tožilca pripada, ker je bil dodeljen v skupino za pregon organiziranega kriminala.

Na novinarski konferenci predsednice Študentske organizacije Slovenije Katje Šoba in predstavnika Inštituta za primerjalno pravo na Pravni fakulteti Bojana Bugariča so bile predstavljene njegove pripombe glede predloga zakona o malem delu. Ker Bugariča nismo uspeli priklicati, smo za predstavitev stališč prosili Katjo Šobo:



Razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o arbitražnem sporazumu je s podpisom pod zahtevo zanj podprlo 86 poslancev, v državni zbor pa jo bodo vložili v ponedeljek. Takrat bo tudi potekel sedemdnevni rok po ratifikaciji sporazuma za vložitev zahteve za referendum. Od ponedeljka bo imel parlament sedem dni časa, da o zahtevi odloča, sredi prihodnjega tedna pa bomo verjetno že žrtve referendumske kampanje.



Komentarji
komentiraj >>