V sredo so v Sarajevu, Travniku in Mostarju potekale demonstracije štirih borčevskih in veteranskih združenj zadnje vojne v Bosni in Hercegovini. Protestirali so proti federalni vladi premiera Mustafe Mujezinovića, ki je z ukrepi za rešitev države iz globokega brezna javnofinančnega primanjkljala zarezala prav v njihove pravice do socialnih pomoči in invalidskih nadomestil. In če so bile demonstracije v Travniku in Mostarju mirne, so se v prestolnici sprevrgle v nasilje, ki je ponujalo šokantne prizore ob že tako ali tako precej napeti situaciji v državi.

Protestniki pred zgradbo federalne vlade v Sarajevu so se namreč ostro spopadli s policijskimi silami, končni rezultat pa je bil vseskozi negotov. Po končanem nasilju je pokazal številko 69-ih poškodovanih protestnikov, dva med njimi huje, in 32 policistov. Stavba vlade je bila močno poškodovana, saj so protestniki s kamenjem razbili skoraj vsa okna, uspelo pa se jim je prebiti tudi v notranjost poslopja in podtakniti več požarov.

Prizori nasilja izpred poslopja federalne vlade so šokirali vsega vajenega urednika notranjepolitične redakcije dnevnika Oslobođenje, Faruka Borića. Doganjanje v prestolnici, ga je spomnilo na leto 1992.



Izbruh socialnih nemirov v tej državi nikakor ni bil nepričakovan, o katastrofalnem finančnem stanju, ki se odslikava tudi na socialnem področju smo že poročali na naši radijski postaji. Bosanskohercegovske oblasti so se za pomoč pri krpanju ogromne proračunske luknje obrnile na Mednarodni denarni sklad in Svetovno banko. Predvsem IMF svoja posojila pogojuje s serijo ukrepov za vzdržnost javnih financ, prvi in do sedaj edini ukrepi domače vlade pa so šli v smer zmanjševanja socialnih in invalidskih nadomestil sicer številne populacije tako ali drugače prizadetih v času vojne.

Borčevske in invalidske organizacije ter organizacije sorodnikov padlih vojakov so se odločno uprle krčenju njihovih sredstev, ki so nekaterim že dosedaj komajda zadostovala za preživetje. Zaradi nerednih in okrnjenih izplačil so sicer že nekajkrat protestirali tudi v preteklosti. Sredin izbruh nasilja v Sarajevu je bil tako bržkone posledica nakopičenega besa ob arogantnosti federalne vlade za njihove pozive, da bi ukrepi za rešitev krize morali biti enakomerno porazdeljeni na vse družbene skupine in sloje.

Boriću je jasno, da vladne stranke nosijo velik del odgovornosti za obupno stanje, v katerem se nahaja ta del države:



Z Borićem se v osnovi strinja tudi njegov kolega s časopisa Dnevni Avaz, Tarik Lazović, ki izpostavlja dvoličnost vlade pri izpolnjevanju zahtev Mednarodnega denarnega sklada:



Po sredinih incidentih v Sarajevu so se stvari umirile in oblast se je na vso moč pognala v lov za organizatorji protestov, ki so prerasli v nasilje. Policija je že zaslišala vse voditelje borčevskih in invalidskih organizacij in jim sedaj grozi celo z obtožnicami za napad na ustavni red države. Vlada istočasno protestnike obtožuje njihove spolitiziranosti in insceniranja neredov za predvolilne potrebe. Bržkone gre zgolj za preusmerjanje pozornosti s prave vsebine problema, ki so jo skušali prikazati demonstranti, na neke postranske teme, na kar opozarja tudi Lazović:



Govorili smo tudi s predsednikom Zveze vojnih invalidov srednjebosanskega kantona, Ekremom Julardžijo, ki je bil eden od organizatorjev demonstracij v Travniku. Povedal nam je zakaj je po njegovem mnenju prišlo do nasilja v Sarajevu in se ogradil od vseh političnih vplivov na borčevska združenja:



Julardžija je odločen, da morajo vse organizacije s skupnimi močmi vztrajati pri svojih zahtevah, ki jih je strnil takole:



Pri tem je dodal tudi, da čvrsto stojijo za vsemi svojimi predstavniki, ki jim oblasti in policijski organi grozijo s precej resnimi, vendar po njegovem mnenju popolnoma nesmiselnimi obtožbami:



Za konec pa se Lazović strinja, da je oblast tako v obeh entitetah kot na državni ravni talka nefunkcionalne in preobsežne javne administracije, ki popolnoma paralizira njeno učinkovitost. Kar pa vseeno ne more biti opravičilo za vse nepravilnosti, ki spremljajo takšno ureditev.



Federalna vlada kljub različnim poskusom očitno ne bo mogla pobegniti od odgovornosti tako za svoja pretekla dejanja kot za prihodnost te bosanskohercegovske entitete. Poskusi, da se posledice krize prevali zgolj na določene družbene skupine, so se očitno že izkazali za dvorezen meč. Slednje pa je lahko tudi dobra lekcija za vlade vseh držav, ki razmišljajo, kako se soočiti z domačo gospodarsko-finančno krizo.

Kultivirala sta Matej in Nejc.