Dejstvo da je visokošolski prostor deležen konstantne pozornosti in se ga trudi na vsak način rešiti iz okov, je že stalnica. Ker več glav, več ve, so se predstavniki hrvaških, bosanskih, srbskih, slovenskih, makedonskih, bolgarskih, romunskih in kosovskih akademskih skupnosti v prejšnjem tednu mudili na drugi študentsko-rektorski konferenci Jugovzhodne Evrope. Namen konference je bil po navedbah ljubljanske študentske organizacije poglobiti sodelovanje med študentskimi organizacijami ter pospešiti komunikacijo med univerzami, državo in skupnostjo študentov. Na konferenci so na petih različnih delavnicah razpravljali o zagotavljanju kakovosti znanja, prenovi reformnega bolonjskega procesa, študijski mobilnosti ter boju proti revščini in socialni izključenosti.
Predstavniki Študentske organizacije Slovenije so v prejšnjem tednu zapustili sejo sveta vlade za študentska vprašanja. Sejo, na kateri so razpravljali o predlogu zakona o malem delu, so predstavniki študentske raje zapustili zaradi konceptualnega nestrinjanja pri vprašanjih urejanja študentskega dela. Predstavniki Študentske organizacije Slovenije so povedali, da še naprej vztrajajo pri svoji zahtevi - ta je, da se študentsko delo uredi v posebnem zakonu in ne v zakonu o malem delu. Toda vladni možje se ne dajo, saj vztrajajo pri znanem predlogu zakona. Predstavniki Študentske organizacije Slovenije pa namesto obstoječega predloga zakona predlagajo, da bi področje študentskega dela uredili v posebnem zakonu, ki bi vključeval tudi ureditev štipendij in uvedel aktivno politiko zaposlovanja mladih. Limonada se torej nadaljuje, gordijskega vozla pa si nihče ne upa radikalno presekati.
Senat Univerze v Mariboru je v prejšnjem tednu potrdil kadrovsko strategijo za raziskovalce, ki vključuje načela Evropske listine za raziskovalce in Kodeksa ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev v obdobju 2010 - 2014. Z njo želijo odstraniti ovire, s katerimi se pri svojem delu soočajo mariborski raziskovalci.
Univerza v Mariboru je že junija lani pristopila k implementaciji Evropske listine za raziskovalce in Kodeksa ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev. Tako želi prispevati k prizadevanjem Evropske komisije pri oblikovanju skupnega raziskovalnega prostora, enotnega trga delovne sile za raziskovalce, mobilnosti znotraj njega, atraktivnosti karier, ki jih ta poklic omogoča, atraktivnejših delovnih pogojev, razvoju različnih spretnosti in veščin raziskovalcev ter čim stabilnejši socialni varnosti. Predvsem pa želi biti prepoznavna kot delodajalec, ki se zaveda pomena človeških virov in dobro skrbi za svoje raziskovalce. V ta namen je na podlagi predhodno opravljene interne analize oblikovala kadrovsko strategijo in akcijski načrt za njeno uresničevanje, ki je v skladu z omenjenima listino in kodeksom.
Gonja proti predlogu zakona o malem delu se s strani študentov nadaljuje. Anonimna skupina študentov je svoje nasprotovanje tako študentskemu kot malemu delu izrazila z lepljenjem plakatov s karikaturami po študentskih naseljih in centru Ljubljane. Vlado in pristojna ministrstva ob tem pozivajo, naj uredijo štipendijsko politiko in fiktivne vpise na fakultete ter dvignejo kvaliteto študija, ki ga je bolonjska reforma še dodatno degradirala.
Predlog zakona o malem delu ni pripravljen tako, kot se spodobi za zakonodajo, trdi Bojan Bugarič z Inštituta za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Predlog zakona namreč po njegovih besedah ne vsebuje normativnih elementov, ki jih pri pripravi zakonodaje zahteva nedavno sprejeta resolucija o normativni dejavnosti. Študentska organizacija Slovenije je pri inštitutu naročila izdelavo pravnega mnenja glede predloga zakona o malem delu, ki ga je Bugarič predstavil na novinarski konferenci v petek. Poudaril je, da predlog zakona ne vsebuje poglavja o presoji posledic predpisov in obrazložitve, iz katerih bi bilo razvidno, zakaj vlada predlaga tako radikalno reformo. Glavne pomanjkljivosti predloga zakona so po mnenju Bugariča naslednje:
Zato bodo predstavniki Študentske organizacije Slovenije v sodelovanju z inštitutom pripravili normativna izhodišča za ureditev študentskega dela v okviru obstoječe zakonodaje. Za izdelavo mnenja pri Inštitutu za primerjalno pravo je študentska organizacija odštela 12.000 evrov, kar pa vključuje tudi vso nadaljnjo pomoč pri alternativnih oblikah zakona oz. nadaljnjih ukrepih.
ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK
Resor za študijsko problematiko Študentske organizacije Univerze v Ljubljani vabi na okroglo mizo z naslovom »Danes kreditne točke, jutri študentski krediti?«, ki bo v sredo, 28. aprila 2010, ob 19.00 v Centru Evropa. Na pereča vprašanja, ki zadevajo visokošolski prostor bodo odgovarjali: dr. József Györkös, dr. Stanislav Pejovnik, dr. Slavko Gaber in Žiga Schmidt.
V sredo, 28.4.2010, bo v Atriju Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) ob 18.00 uri potekala panelna diskusija z naslovom »A la bolognese«. Teme diskusije bodo univerzitetne reforme, študentski protesti, neinstitucionalne oblike študentskega organiziranja, bolonjska reforma in še kaj. V razpravi bodo sodelovali aktivisti iz Srbije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Avstrije in Slovenije.
Študentska organizacija univerze v Ljubljani sofinancira testiranje inteligenčnega kvocienta »IQ«, ki ga organizira društvo »Mensa Slovenija«. Testiranja bodo potekala v petek, 7. maja 2010 na Fakulteti za elektrotehniko, Tržaška cesta 25 v Ljubljani, ob 17.00, 18.00 in 19.00 uri. Cena testiranja: 25 EUR, oz. 20 EUR za študente in dijake, ter 10 EUR za prvih petdeset študentov. Testiranja se lahko udeležijo osebe, starejše od 16 let. Predprijave na testiranje potekajo preko spletne strani: http://www.mensa.si/.
Infoblokirala JernejaB.