OFF NAPOVEDNIK

Ameriški vojaki, ki se vrnejo z osvajalskih pohodov po svetu, pogosto začnejo uživati vse sorte zdravil. Predvsem so priljubljena tista, ki služijo lajšanju bolečin in psihičnih težav. V ameriški vojski so zaskrbljeni, saj menijo, da zdravila ne bi smela biti preprost odgovor na vse težave, ki jih imajo vojaki po izkušnji z bojišč v Iraku ali Afganistanu. Sodeč po raziskavi Pentagona je vsak šesti vojak na kakem zdravilu za psihične težave, 15 odstotkov pa jih zdravila tudi zlorablja. Zato glavni vojaški zdravnik Eric Schoomaker vojakom predlaga alternativne metode, kot so joga, akupunktura in podobno.

To je lahko dolgoročno nevarno za ameriške imperialistične težnje, saj te joga hitro napelje v uživanje marihuane, le-to preko asocialnosti v pomirjenost s samim seboj, na koncu pa postaneš popolnoma neprimeren za divje streljanje civilistov s helikopterjev ali tankov. Kar je seveda glavna sestavina vseh demokratizacij nedemokratičnih režimov. Ameriškim vojakom pa vedno ostane zdravilo, ki jim ga vsekakor priporočamo, čeprav se ga ne dobi v lekarnah. Ciankalij, tisti z okusom jagode. In to preventivno, preden odidejo na bojišča.

Berete zdravstvene nasvete deleč OFF Program Radia Študent.

OFF PROGRAM

Ameriški obrambni minister Robert Gates je obtožil Sirijo in Iran, da dobavljata orožje z vedno večjimi zmožnostmi libanonskemu islamističnemu gibanju Hezbolah. To naj bi imelo po besedah Gatesa več raket kot večina svetovnih vlad. Hezbolah je na te očitke odvrnil, da imata Združene države in Izrael več raket od njega in napovedal nadaljnje oboroževanje. Izraelski obrambni minister Ehud Barak je sicer dejal, da ne nameravajo povzročiti večjih spopadov z Libanonom ali Sirijo, vendar opozarja, da pozorno spremljajo razvoj dogodkov. Libanonski predsednik vlade je na drugi strani dejal, da je videti, kot da išče Izrael izgovor za vojaški napad.

Na obrobju Bangkoka je prišlo do spopada tajske vojske in protivladnih protestnikov. Umrl je en vojak, ki naj bi ga ustrelil pripadnik varnostnih sil, najmanj deset ljudi je lažje ranjenih. Okoli 2.000 rdečesrajčnikov se je odpravilo 50 kilometrov iz središča mesta proti severu, vojska pa je postavila kontrolno točko, na kateri je tudi izstrelila nekaj opozorilnih strelov. V samem Bangkoku je precej mirno po napadih z granatami v poslovnem predelu prejšnji teden, v katerih je umrl en človek, okoli 80 pa je bilo ranjenih. Premier Abhisit zavrača razpis predčasnih volitev, saj naj bi se le-te zaradi visokih napetosti sprevrgle v nasilje.

Nigru grozi popoln izpad pridelka v določenih predelih, situacija pa je hujša kot tista leta 2005. Takratni predsednik Nigra Mamadou Tandja je bil kritiziran, ker dolgo časa ni ukrepal, poleg tega pa je dejal, da je bila kriza prenapihnjena. Nova oblast naj bi bila pri pomoči lokalnemu prebivalstvu veliko bolj kooperativna. Koordinator Združenih narodov za pomoč v nujnih primerih, John Holmes, je dejal, da so organizacije za pomoč problem identificirale pravočasno za zadostno ukrepanje. Nigerijska vlada je že začela izvajati določene programe za preprečevanje podhranjenosti, vsi pa se želijo izogniti prizorom iz osemdesetih let prejšnjega stoletja.

Ruski državni arhiv je objavil arhive o pokolu poljskih častnikov in drugih oseb v Katinskem gozdu leta 1940, ki ga je zakrivila tajna sovjetska policija. Doslej so bili ti arhivi tajni, objavo pa je ukazal ruski predsednik Dmitrij Medvedjev. Zaenkrat gre za objavo tako imenovanega paketa številka 1, ki je bil od devetdesetih let na voljo samo specializiranim raziskovalcem in je odslej dostopen tudi na internetu. Objavo arhivov je dolgo zahtevala Poljska, sedaj pa naj bi poljski zgodovinarji lahko sestavili popoln seznam ubitih. Sovjetska zveza je najprej krivdo za pokol skušala prevaliti na nacistično Nemčijo, do konca osemdesetih je o njem molčala, dokler ni zadnji sovjetski voditelj Mihail Gorbačov priznal sovjetsko krivdo.

Kosovska policija je prevzela nadzor nad kosovsko-albansko mejo, potem ko so jo zadnjih enajst let nadzorovale mednarodne sile KFOR. Že sredi marca je kosovska policija prevzela nadzor nad mejo z Makedonijo, meja med Srbijo in Kosovom pa ostaja pod nadzorom misije Evropske unije na Kosovu EULEX. Kdaj bodo kosovski policisti glavni tudi na tej meji, še ni jasno. Kosovo je do sedaj priznalo 66 držav, kot zadnja v vrsti se je 12. aprila zapisala afriška kraljevina Svazi.

Amnesty International je začel kampanjo za sprejetje nove evropske protidiskriminacijske direktive in k temu poziva tudi Svet Evropske unije. Predlog za novo direktivo je Evropska komisija podala julija 2008, z njo pa bi se zapolnila vrzel v trenutnem pravnem okviru unije za boj proti diskriminaciji. Direktiva bi prepovedala diskriminacijo na podlagi veroizpovedi in prepričanja, invalidnosti, starosti in spolne usmeritve na področjih, kot so socialna varnost, zdravstvena oskrba, izobraževanje in nastanitve. Nemčija temu nasprotuje, saj meni, da za nekatere predlagane ukrepe ni pravne podlage. O direktivi smo govorili z Nicolasom Begerjem, direktorjem pisarne Amnesty International za Evropsko unijo:



V luči srečanja med Evropsko unijo in državami Latinske Amerike, ki bo 18. maja v Madridu, poročevalec Evropskega parlamenta za odnose z južnoameriškimi državami José Igancio Salafranca opozarja, da bi morala Unija narediti več, da v regiji ne izgubi vpliva. Evropski vpliv v regiji je minule dni skušal širiti tudi domači evroposlanec Lojze Peterle, ki se je v okviru delegacije Evropske ljudske stranke mudil v Kolumbiji, kjer je klepetal tudi s predsednikom Álvarom Uribejem.

Podmladek zunajparlamentarne stranke Nova Slovenija, Mlada Slovenija, je na Ustavno sodišče vložil pobudo za oceno ustavnosti odloka mestnega sveta o poimenovanju Titove ceste. Predsednik podmladka Jernej Vrtovec je dejal, da bo morala ugotovitvi sodišča o neustavnosti tega poimenovanja slediti tudi odstranitev vseh Titovih cest in trgov po Sloveniji.

Ministrstvo za zdravje in slavni SCT sta dosegla dogovor, po katerem bo SCT takoj pristopil k sanaciji okvar na vodovodu na Onkološkem inštitutu, bančna garancija se bo podaljšala za dve leti, dodala pa se bo nova v višini pol milijona evrov. Po besedah zdravstvenega ministra Dorjana Marušiča dogovor sicer še ni dokončen. SCT je predlog sanacije že pripravil, strokovne službe na ministrstvu pa bodo preučile, ali je predlog za ministrstvo sprejemljiv. Na ministrstvu dogovor razumejo kot začetek poti sanacije, ki naj bi trajala dve leti.