Neuradni list Radia Študent je štirinajstdnevnik, v katerem prestrezamo in prežvekujemo osnutke in predloge zakonov, pravilnikov, uredb, javnih naročil in drugih aktov ter dokumentov, ki šele nastajajo po vladnih in ministrskih kuloarjih. Prestreči jih je pomembno pred njihovo potrditvijo na seji vlade, saj je po njihovem pristanku v državnem zboru za vsebinske popravke praviloma prepozno. Naivno bi bilo namreč verjeti, da vsakokratna večinska koalicija svojega dela ne bo opravila skladno z voljo političnih botrov z Gregorčičeve.
Glavi cilj Neuradnega lista Radia Študent je poslušalstvu približati postopke in vsebino zakonodajnih postopkov pred njihovim sprejemom. Glavni cilj Lizbonske pogodbe naj bi bil okrepiti demokratično strukturo Evropske unije. Ena od pomembnejših novosti, ki jih za zagotavljanje tega cilja uvaja, je evropska državljanska pobuda. Pogodba namreč določa, da „najmanj milijon državljanov Unije iz večjega števila držav članic lahko s svojo pobudo Evropsko komisijo pozove, da v okviru svojih pristojnosti predloži ustrezen predlog v zadevah, za katere državljani menijo, da je za izvajanje Pogodbe treba sprejeti pravni akt Unije«, če citiramo 4. odstavek 11. člena Pogodbe o Evropski uniji.
Domača vlada bo v ta namen nekje do 21. maja pritrdila ugotovitvam posvetovanj na evropski ravni, ki so izoblikovala predlog Uredbe o evropski državljanski pobudi. Ta natančneje določa pogoje in postopke zanjo.
Če boste torej čutili potrebo po dopolnitvi, zavrnitvi ali reviziji določene evropske politike, boste morali storiti sledeče: za vložitev pobude boste morali najprej zbrati 300.000 podpisov državljanov iz vsaj treh članic Unije. Predlog uredbe o evropski državljanski pobudi točno določa tudi spodnji prag števila podpisov iz posamezne članice. Tekom dogovorov je bilo odločeno, da se prag določi na podlagi števila evropskih poslancev iz posamezne članice in se ga pomnoži s 750. S tem naj bi izenačili pogoje za zbiranje podpisov predvsem v večjih članicah, kjer je pridobiti določen odstotek podpisov državljanov nedvomno težje, kot v, na primer, Luksemburgu.
Če povzamemo: kot pobudnik boste morali v Sloveniji fizično ali preko spleta zbrati najmanj 6.000 podpisov podpore, v Nemčiji 72.000, v Španiji 40.000 in tako dalje. Na voljo boste imeli 12 mesecev. Ko bo 300.000 podpisov zbranih, bo v Bruslju odločeno - ali pa tudi ne - da je pobuda legitimna. Nakar boste morali zbrati le še 700.000 podpisov, ki pa geografsko ne bodo posebej omejeni.
Za konec še dve opombi: evropski politiki in birokrati so v teku oblikovanja pravil igre posebno pozornost namenili temu, da bi bila pravica do evropske državljanske pobude kar najbolj dostopna in pa preprosta za izvajanje. Če ji je uspelo, presodite sami. In še to: poročila o postopkih zbiranja podpisov ter vsebine pobud bodo objavljene na posebnem spletnem mestu.